postranska terjatev v pravdnem postopku
Sentenca
Obresti se v pravdnem postopku štejejo za postransko terjatev, če se uveljavljajo poleg zahtevka za plačilo glavnice. Za glavno terjatev se štejejo le v primeru, ko so osnovni oziroma edini razlog za začetek pravde. Takšna pravna narava obresti se ne spremeni niti v primeru, če so izračunane kot določen znesek (glavnica), niti če je v postopku z revizijo sporna zgolj odločitev o njihovi utemeljenosti (39. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bil predlog za dopustitev revizije zavržen, ker je tožnik izpodbijal le odločitev o zamudnih obrestih, ki so bile uveljavljane kot postranska terjatev poleg glavnice, zato niso mogle predstavljati vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije.
Sklep II DoR 88/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker obrestni zahtevek kot postranska terjatev ne dosega vrednostnega praga za dovoljenost revizije, tudi če je to edini preostali predmet spora.
Sklep II Ips 515/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker se obresti kot postranska terjatev ne upoštevajo pri izračunu vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije.
Sklep III Ips 116/2006 — Vrhovno sodišče