povprečenje dohodkov
Sentenca
Povprečenje dohodkov po 13. členu ZDoh je davčni institut, ki omogoča obdavčitev dohodkov, ustvarjenih v daljšem časovnem obdobju (več kot eno leto), ali dohodkov, ki izvirajo iz preteklih let oziroma so prejeti vnaprej, po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov. Pogoj za uporabo tega instituta je, da prejemek predstavlja dohodek iz naslova zavezančevega dela. Dokup zavarovalne dobe, ki ga krije delodajalec, nima narave dohodka iz dela, zato zanj določbe o povprečenju niso uporabljive.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo uporabo povprečenja za izplačilo odkupne vrednosti poklicnega zavarovanja, ker ne gre za dohodek iz delovnega razmerja, izplačan na podlagi sodne odločbe.
UPRS Sodba I U 777/2019-11 — Upravno sodišče
-
Institut povprečenja je bil uporabljen za dohodke iz delovnega razmerja, prejete na podlagi sodne odločbe za več preteklih let.
UPRS Sodba II U 60/2018-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec ne more uspešno ugovarjati odmeri dohodnine na podlagi povprečenja, če ne izpodbija verodostojnosti podatkov o prejetih dohodkih, ki jih je davčni organ pridobil iz REK obrazcev.
sodba I U 558/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se povprečenje ne uporabi za dohodke, prejete na podlagi izvensodne poravnave v obliki notarskega zapisa, saj ta ne izpolnjuje pogoja sodne odločbe iz 120. člena ZDoh-2.
sodba I U 368/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDoh-2 · 120. člen -
Sodišče je presodilo, da plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe s strani delodajalca ne predstavlja dohodka iz dela, ki bi bil podlaga za ugodnejšo davčno obravnavo po pravilih o povprečenju.
sodba U 2821/2006 — Upravno sodišče