povrnitev negmotne škode

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah presojalo ustreznost višine prisojenega zneska glede na intenzivnost in trajanje nevšečnosti med zdravljenjem.

  Sodba II Ips 154/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo presojalo vpliv estetskega defekta na roki in zmanjšanje življenjske aktivnosti v kontekstu delovne nezgode.

  Sodba II Ips 404/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti natančno razmejilo posledice prometne nesreče od vplivov dednih dejavnikov, prejšnjih poškodb in drugih zdravstvenih težav oškodovanca.

  Sodba II Ips 133/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo po prometni nesreči znižalo prisojeni znesek, ker je ocenilo, da prvostopenjska odločitev ni bila v zadostni meri usklajena z aktualno sodno prakso in ni ustrezno upoštevala tožničinega predhodnega zdravstvenega stanja.

  VSK sodba I Cp 586/2002 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je presodilo, da otekline, odrgnine, podplutbe in prisotnost medicinskih pripomočkov v ustih med zdravljenjem ne predstavljajo trajne skaženosti, zato se te okoliščine upoštevajo zgolj v okviru telesnih bolečin in nevšečnosti.

  Sodba II Ips 175/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah presojalo obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom (prometno nesrečo v avtobusu) in tožnikovo hospitalizacijo.

  Sodba II Ips 621/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo 20-odstotno soodgovornost oškodovanke zaradi nepripetosti z varnostnim pasom v prometni nesreči.

  Sodba II Ips 470/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot bodočo škodo priznalo telesne bolečine, ki bodo nastale ob predvideni operaciji odstranitve osteosintetskega materiala.

  Sodba II Ips 103/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo vpliv soodgovornosti oškodovanke na višino odškodnine v primeru prometne nesreče, kjer je bil sporen položaj peške v trenutku trčenja.

  Sodba II Ips 424/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv invalidnosti na zmanjšanje življenjske aktivnosti oškodovanca in vpliv sokrivde pri nastanku škodnega dogodka.

  Sodba II Ips 310/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo dolgotrajnost zdravljenja, intenzivnost telesnih bolečin, trajanje strahu ter stopnjo zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti tožnika.

  Sodba II Ips 97/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnici ni mogoče očitati opustitve zdravljenja luskavice, ker je v času nosečnosti in dojenja upravičeno omejila zdravljenje na zdravila in postopke, ki so bili v tem obdobju dopustni.

  Sodba II Ips 511/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v obravnavani zadevi kršilo načelo kontradiktornosti, ker pri presoji utemeljenosti zahtevka za negmotno škodo ni celovito ocenilo vseh izvedenih dokazov, vključno z izpovedbami prič tožene stranke.

  Sodba II Ips 518/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da tožnik s seštevanjem posameznih postavk negmotne škode ne more doseči spremembe razmejitve odškodnine, če je za posamezno obliko škode zahtevek že v celoti izčrpan.

  Sodba II Ips 546/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo obstoj strahu zaradi poškodbe očesa, vendar je znesek odškodnine znižalo, ker je ocenilo, da je bila prvotno prisojena odškodnina glede na okoliščine primera previsoka.

  VSL sodba II Cp 987/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZOR · 200. člen

• Sodišče je pri presoji višine odškodnine za poškodbo očesa ugotovilo, da je bila prvostopenjska odmera previsoka glede na kratkotrajnost telesnih bolečin in odsotnost intenzivne analgetske terapije.

  VSL sodba II Cp 467/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZOR · 200. člen

• Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker fizične bolečine zaradi udarca niso dosegle stopnje, ki bi opravičevala denarno odškodnino, saj so izzvenele v kratkem času, strah pa ni bil zadostne intenzitete.

  Sodba II Ips 254/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo v konkretnem primeru ločeno ovrednotilo telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ki so bile posledica prometne nesreče.

  Sodba II Ips 537/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da kratkotrajna omejitev fizičnih in športnih aktivnosti v času zdravljenja poškodbe ne predstavlja samostojne oblike nepremoženjske škode, temveč zgolj nevšečnost med zdravljenjem.

  Sodba II Ips 568/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajno zdravljenje, obseg poškodb in nujnost trajnega jemanja zdravil zaradi posttravmatske encefalopatije.

  Sodba II Ips 402/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo vezano na dokazno oceno izvedenskega mnenja, vendar ohranja diskrecijsko pravico pri končni določitvi denarnega zneska v okviru zakonskih meril.

  Sodba II Ips 180/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo 10-odstotni delež težav, ki so bile posledica že obstoječe bolezni oškodovanke pred škodnim dogodkom.

  Sodba II Ips 211/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine in ugovor pasivne legitimacije v kontekstu nezavarovanega vozila.

  Sodba II Ips 528/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da ima zmanjšanje delovne sposobnosti v času po upokojitvi manjši pomen za odmero odškodnine, kot bi ga imelo v delovno aktivni dobi.

  Sodba II Ips 104/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri telesnih in duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nemogoče ločeno presojati obstoječo in bodočo škodo, zato je preuranjena zavrnitev dela zahtevka pred ugotovitvijo celotnega obsega škode.

  Sklep II Ips 610/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da lahko vznemirjanje po telefonu predstavlja nedopusten poseg v zasebnost in družinsko življenje, ki utemeljuje odškodninski zahtevek za duševne bolečine.

  Sklep II Ips 554/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo odškodnino za telesne bolečine in strah, nastale kot posledica fizičnega napada, pri čemer je kot ustrezno štelo dokazovanje teh oblik škode tudi brez izključne uporabe izvedenca psihiatra.

  Sodba II Ips 730/95 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je šlo za naknadno ugotovljeno okvaro možganskega čelnega režnja, ki ni bila predmet prvotne poravnave.

  Sklep II Ips 31/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarilo pomen primerjave z ustaljenimi odškodninskimi razponi za podobne poškodbe.

  Sodba II Ips 219/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo sodbo o odmeri odškodnine za imaterialno škodo zaradi procesnih pomanjkljivosti pri obravnavi temelja odgovornosti.

  VSM sklep Cp 874/96 — Višje sodišče v Mariboru

• Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo individualne okoliščine primera, vključno s telesnimi bolečinami, zmanjšanjem življenjske aktivnosti in skaženostjo, nastalimi v prometni nesreči.

  Sodba II Ips 24/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo trajanje bolečin od vstavitve tujka do njegove odstranitve, pri čemer je kot merodajne štelo objektivne ugotovitve izvedeniškega mnenja namesto subjektivne izjave tožnice.

  Sodba II Ips 631/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da se odškodnina za bodoče telesne bolečine ne priznava poleg odškodnine za bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, če telesne bolečine niso samostojna in trajna posledica.

  Sodba II Ips 652/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za fizične in duševne bolečine upoštevalo gotovo bodočo škodo, ki izhaja iz trajne invalidnosti oškodovanca.

  Sodba II Ips 792/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za neutemeljeno odvzetost prostosti (pripor v trajanju 18 dni) presojalo ustreznost višine zneska glede na splošni življenjski standard in naravo okrnitve svobode.

  Sodba II Ips 722/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila odškodnina za trajno zmanjšanje življenjskih sposobnosti odmerjena v času, ko zdravljenje še ni bilo končano in posledice še niso bile trajne.

  VSL sklep II Cp 1928/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da primerjava z odškodninami v drugih, lažjih primerih ne sme biti edino merilo, saj mora biti odškodnina prilagojena specifičnim posledicam poškodbe za konkretnega oškodovanca.

  Sodba II Ips 400/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da se obveznost odškodninske odgovornosti ne šteje za v celoti prenehanje, če je bila v kazenskem postopku dosojena le delna odškodnina, oškodovanec pa je s presežkom zahtevka napoten na pravdo.

  Sodba II Ips 320/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je odmera odškodnine v novi denarni valuti dopustna tudi, če je bil zahtevek prvotno postavljen v stari valuti, skladno z zakonom o denarni enoti.

  Sodba II Ips 664/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot pravno relevantno za odmero odškodnine zaradi skaženosti upoštevalo oškodovančevo spremenjeno predstavo o sebi in posledično socialno izolacijo, ki izhaja iz deformacij obraza.

  Sodba II Ips 599/92 — Vrhovno sodišče

Viri