povrnitev negmotne škode zaradi razžalitve
Sentenca
Pravica do obveščanja javnosti in kritike dela oseb, ki opravljajo javne funkcije, ne daje podlage za posege v čast in dobro ime, ki presegajo meje dopustnega in izpolnjujejo zakonske znake kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. V primeru, ko novinarska kritika preraste v kaznivo dejanje, je podana odškodninska odgovornost za povzročeno negmotno škodo zaradi duševnih bolečin (200. člen ZOR). Obsodilna kazenska sodba predstavlja pomembno dejansko podlago za presojo protipravnosti ravnanja v pravdnem postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se žaljive vrednostne sodbe v javnih delih ne morejo uspešno ekskulpirati z navedbami o obrambi lastnih pravic ali domnevno utemeljenim verovanjem v resničnost zapisanega.
Sodba II Ips 32/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da novinarska svoboda ne opravičuje ravnanja, ki je bilo v kazenskem postopku spoznano za kaznivo dejanje očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja.
Sodba II Ips 243/96 — Vrhovno sodišče