povrnitev negmotne škode zaradi razžalitve časti
Sentenca
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti se prizna le, če je zaradi posega nastala škoda v obliki duševnih bolečin, ki po svoji intenzivnosti in trajanju opravičujejo denarno satisfakcijo (200. člen ZOR). Pri presoji zahtevka mora sodišče razlikovati med posegi v zasebnost in posegi v ugled, pri čemer vsaka objektivno žaljiva izjava ne pomeni avtomatičnega nastanka pravno priznane nepremoženjske škode. Prizadeta oseba mora dokazati, da je bila zaradi izjave v svoji osebnostni celovitosti utemeljeno prizadeta preko meje dopustnega.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da izjava toženca, čeprav objektivno žaljiva, v konkretnem primeru ni povzročila dovolj intenzivnih in dolgotrajnih duševnih bolečin, ki bi upravičevale denarno odškodnino.
Sodba II Ips 549/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo tožničino lastno izpovedbo, da je zapis v javnem glasilu ni prizadel, saj ga je dojela celo kot potencialno reklamo.
Sodba II Ips 566/97 — Vrhovno sodišče