povrnitev nepremoženjske škode

Sentenca

Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sodišče upošteva načelo individualizacije, ki zahteva upoštevanje vseh okoliščin konkretnega primera, in načelo objektivne pogojenosti, ki zagotavlja primerljivost odškodnin za podobne primere škode. Povzročitelj škode odgovarja za posledice škodnega dogodka ne glede na osebne lastnosti oškodovanca, pri čemer je predvidljivost kot element adekvatne vzročnosti omejena na škodni dogodek in iz njega izvirajoče posledice, ne pa na povprečno zdravstveno stanje oškodovanca (200. in 203. člen ZOR).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo vpliv predhodnih zdravstvenih težav oškodovanke na obseg škode, ki izvira iz konkretnega škodnega dogodka.

    VSRS sodba II Ips 349/2013 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zneska glede na obseg telesnih poškodb, duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti pri mladoletni osebi.

    Sodba II Ips 269/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da se toženka ne more sklicevati na Shemo za določanje odškodnine za poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu kot na izključno podlago, saj je njen namen le usklajevanje z indeksom rasti življenjskih potrebščin v postopkih po ZOPDA.

    Sodba II Ips 822/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v prometni nesreči presojalo ustreznost višine dosojenih zneskov glede na ugotovljene posledice poškodb.

    Sodba II Ips 646/2009 — Vrhovno sodišče

  • Pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice in poškodbo rame je bilo treba upoštevati mlado starost oškodovanke, trajanje bolečinskega obdobja ter prisotnost anksioznosti kot reakcije na dolgotrajno zdravljenje.

    Sodba II Ips 521/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči (pretres možganov, zlomi, izpahi) tehtalo med zahtevki tožnice in ugotovljenimi objektivnimi posledicami poškodb.

    Sodba II Ips 46/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo stopnjo zmanjšanja življenjskih aktivnosti in priznano invalidnost po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

    Sklep II Ips 888/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razsodilo, da znižanje odškodnine zaradi predhodnih degenerativnih sprememb vratne hrbtenice, ki pred nesrečo niso povzročale težav, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava.

    Sodba II Ips 948/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje posledic ne more biti edino merilo za višino odškodnine.

    Sodba in sklep II Ips 561/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za posledice izpostavljenosti azbestnemu prahu (azbestoza) presojalo ustreznost odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.

    Sodba II Ips 866/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in strah) zaradi poklicne bolezni plakov parientalne plevre, ki je posledica izpostavljenosti azbestnemu prahu.

    Sodba II Ips 369/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo pri obolelem za azbestozo, pri čemer je zavrnilo revizijske navedbe o prenizko odmerjeni odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

    Sodba II Ips 411/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo dolgotrajnega sodnega postopka ne utemeljuje povišanja zneska nepremoženjske škode, če niso podani drugi specifični razlogi.

    Sodba II Ips 997/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe pri prometni nesreči upoštevalo specifične medicinske ugotovitve o poškodbah vratne hrbtenice in ramenskih sklepov ter njihov vpliv na vsakodnevno življenje tožnika.

    Sodba II Ips 57/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretni zadevi presojalo višino odškodnine zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti zdravnika, pri čemer je zavrnilo revizijske navedbe o prenizko odmerjeni odškodnini za posamezne oblike nepremoženjske škode.

    Sodba II Ips 912/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri presoji višine odškodnine za zvin vratne hrbtenice poudarilo, da ugotovljene trajne posledice, tudi če so v celoti pripisane škodnemu dogodku, ne utemeljujejo zadoščenja, ki bi presegalo določen zneskovni okvir.

    Sodba II Ips 181/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo višino odškodnine ob ugovorih glede stopnje zmanjšanja življenjskih aktivnosti poškodovanca, ki je kljub poškodbi ohranil zmožnost samostojne hoje.

    Sodba II Ips 80/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nastale kot posledica poškodbe velikega tuberkla leve nadlahtnice.

    Sodba II Ips 275/2005 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so nastale kot posledica zvina vratnega in ledvenega dela hrbtenice.

    Sodba II Ips 316/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti upoštevalo specifične zdravstvene posledice bolezni azbestoze.

    Sodba II Ips 495/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo tožnikovo predhodno slabovidnost, zaradi katere je bila poškodba očesa zanj bistveno bolj obremenjujoča kot za osebo z neokrnjenim vidom.

    Sodba II Ips 536/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo intenzivnost in trajajočo naravo fizičnih bolečin zaradi ponavljajočih se medicinskih posegov ter strah oškodovanca pred nadaljnjim zdravljenjem.

    VSK sodba I Cp 812/02 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in skaženost poudarilo pomen primerjave s sodno prakso v podobnih primerih in zahtevalo ustrezno vrednotenje intenzivnosti in trajanja bolečin.

    Sodba II Ips 118/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavzelo stališče, da nesorazmerno dolgo čakanje na odškodnino ne more biti podlaga za priznanje posebne, samostojne oblike nepremoženjske škode, temveč le element za presojo višine odškodnine znotraj zakonsko opredeljenih oblik.

    Sodba II Ips 154/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo revizijsko zahtevo po zvišanju odškodnine zgolj na podlagi časovnega zamika med nastankom škode in odločitvijo, saj je ocenilo, da so obstoječe primerjalne odškodnine že vključevale ta vidik.

    Sodba II Ips 21/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri upoštevalo 15-odstotno zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti oškodovanca kot ključni element za višino odškodnine.

    Sodba VIII Ips 150/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da neupravičena navedba avtorstva pri dramatizaciji dela, ki ga avtor ni ustvaril, predstavlja zlorabo pravice do osebnega imena in podlago za odškodnino.

    Sodba II Ips 91/93 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo gležnja presojalo ustreznost zneskov za posamezne oblike nepremoženjske škode glede na težo poškodbe in posledice.

    Sodba II Ips 210/2007 — Vrhovno sodišče

Viri