povrnitev preplačila pokojnine
Sentenca
Oseba, ki ji je bil na račun zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, je dolžna prejeti znesek vrniti v skladu z določbami obligacijskega prava o neupravičeni obogatitvi. Obveznost vračila nastane, kadar je prejemek izplačan brez pravnega temelja oziroma če je podlaga za izplačilo odpadla. Zavod o ugotovitvi preplačila izda odločbo, v kateri določi znesek in način povrnitve, pri čemer lahko preveč izplačani znesek pobota s tekočimi pokojninskimi prejemki upravičenca.
Iz posameznih sodb
-
Do preplačila je prišlo zaradi naknadne ugotovitve, da je uživalec pokojnine upravičen le do izplačila sorazmernega dela zaradi hkratnega opravljanja pridobitne dejavnosti, kar je vplivalo na odpadlo pravno podlago za polno pokojnino.
VDSS Sodba Psp 55/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je do preplačila prišlo zaradi izplačila celotnega zneska starostne pokojnine namesto sorazmernega dela, do katerega je bil zavarovanec upravičen v obdobju hkratnega prejemanja drugih dohodkov.
VDSS Sodba Psp 92/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila podlaga za preplačilo pokojnine ugotovljena na podlagi podatkov o pokojninski dobi v tujini, pridobljenih prek uradnega obrazca E 205 AT, ki kot javna listina dokazuje vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje.
VDSS Sodba Psp 412/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je prejemnik dolžan vrniti preplačane zneske pokojnine, ki so bili izplačani po datumu pravnomočne odločbe o prenehanju pravice do pokojnine, ne glede na subjektivno prepričanje prejemnika o upravičenosti do sredstev.
VDSS sodba Psp 94/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so terjatve za vrnitev preplačila invalidske pokojnine zastarale, če so bile na dan vročitve odločbe o ugotovitvi preplačila starejše od treh let.
VDSS sodba Psp 388/2011 — Višje delovno in socialno sodišče