povrnitev vlaganj v nepremičnino
Sentenca
Pri zahtevkih za povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino, ki temeljijo na pravilih o neupravičeni obogatitvi, velja obogatitveni princip. Prikrajšani lahko zahteva le razliko v večvrednosti nepremičnine, ki je nastala kot posledica vlaganj, ne pa povrnitve dejanskih stroškov oziroma vrednosti materiala in dela, ki jih je vložil (190. člen OZ). Obogatitev se meri po tem, za koliko se je povečala tržna vrednost nepremičnine v trenutku, ko se zahtevek uveljavlja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora pri presoji zahtevka za vlaganja jasno razmejiti premoženjsko sfero med fizično osebo in gospodarsko družbo, katere pravna osebnost je ločena od njenih članov.
VSL Sklep I Cp 818/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče priznalo zahtevek na podlagi ugotovitve, da so bila vlaganja opravljena s soglasjem lastnikov, kar je aktiviralo pravila o denarnem povračilu za povečanje vrednosti nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 969/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v času, ko ima nepremičnino v posesti vlagatelj, lastnik nima koristi od vlaganj, kar vpliva na presojo obogatitve in začetek teka zastaralnih rokov.
VSRS Sodba II Ips 52/2017 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da je do prehoda koristi in prikrajšanja prišlo šele z izročitvijo nepremičnine tožnici, zato je zastaralni rok začel teči šele od tega trenutka dalje.
VSM sodba I Cp 117/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za povračilo vlaganj, ker tožnika v času sojenja še nista vrnila nepremičnine v posest toženki, zaradi česar terjatev še ni nastala.
VSL sodba I Cp 723/2010 — Višje sodišče v Ljubljani