povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sentenca
Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1) je podano, kadar udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo. Za obstoj kaznivega dejanja ni nujno, da je v obtožbi natančno opredeljena hitrost vožnje v kilometrih na uro, če je izkazana kršitev dolžnosti prilagoditve hitrosti in načina vožnje razmeram na cesti (45. člen ZPrCP).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo odgovornost voznika v situaciji, ko sta k nesreči s svojimi ravnanji prispevala dva udeleženca v cestnem prometu.
VSRS Sodba I Ips 40101/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odgovornost voznika avtobusa v zvezi s trčenjem s kolesarjem na prehodu, pri čemer je izpostavilo pomen posebne previdnosti pri približevanju prometnim površinam.
VSM Sodba II Kp 26755/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila obdolženčeva vožnja po sredini vozišča v nasprotju s 37. členom ZPrCP odločilna za nastanek nevarne situacije, ne glede na morebitno prisotnost nasproti vozečega vozila.
VSC Sodba II Kp 30618/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Obtoženec je bil oproščen obtožbe, ker je vozil v skladu s pravili, pešec pa je s svojim ravnanjem ustvaril nevarno situacijo, ki je voznik ni mogel preprečiti.
VSRS Sodba I Kp 51348/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vožnja pod vplivom alkohola in hkratna uporaba mobilnega telefona ne pomenita nujno brezobzirne vožnje ali privolitve v nastanek nesreče, če je vzrok za nesrečo konkretna nepazljivost v danem trenutku.
VSK Sodba II Kp 38681/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni zadostno obrazložilo vzročne zveze med obdolženčevo vinjenostjo in nastankom prometne nesreče, s čimer je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
VSM Sklep II Kp 50077/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da natančno določena hitrost vožnje ni odločilno dejstvo, če je kršitev utemeljena z neprilagojeno hitrostjo glede na razmere.
VSRS Sodba I Ips 12336/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila pravna kvalifikacija dejanja po 323. členu KZ-1 napačna, saj je hudo telesno poškodbo utrpel le obdolženec, ne pa druga oseba.
VSL Sklep VII Kp 24328/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišči prve in druge stopnje nista ustrezno raziskali, kdo od udeležencev (obsojenka ali oškodovanec) je povzročil nevarno situacijo, kar je privedlo do razveljavitve sodbe zaradi precejšnjega dvoma o odločilnih dejstvih.
VSRS Sodba I Ips 1963/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da načelo defenzivne vožnje od voznika zahteva, da z dolžnostnim ravnanjem (npr. preverjanje ogledal) sanira morebitne kršitve drugih udeležencev, če je bila njihova kršitev objektivno predvidljiva.
VSK Sodba II Kp 1963/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila kršitev dolžnostnega ravnanja podana z opustitvijo dolžnosti voznika, da pešcem na prehodu za pešce omogoči varno prečkanje vozišča.
VSM Sodba IV Kp 41207/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančeva alkoholiziranost ne odvezuje obdolženca krivde, če ni dokazano, da bi ta okoliščina vplivala na potek prometne nesreče ali prekinila vzročno zvezo.
VSM sodba IV Kp 11663/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da oškodovanec ni bil pripet z varnostnim pasom in da se zračna blazina ni aktivirala, ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja, če je bil vzrok nesreče v kršitvi prometnih predpisov s strani obdolženke.
VSK sodba II Kp 49860/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je šlo za padec oškodovanke iz vozila zaradi nepravilno zaprtih vrat med vožnjo.
VSK sodba II Kp 15479/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej sodbi je bila malomarnost izkazana z ravnanjem voznika, ki se je vključil na prednostno cesto kljub nepreglednosti in nezmožnosti varne vključitve, s čimer je kršil dolžnost opustitve vključevanja v promet v nevarnih okoliščinah.
VSK sodba II Kp 52223/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je obsojenec kaznivo dejanje povzročil zaradi prekoračitve hitrosti v naselju, pri čemer bi nesrečo lahko preprečil, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti, ne glede na predhodno protipredpisno vožnjo kolesarja.
VSRS Sodba I Ips 16587/2010-100 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da protipredpisno ravnanje pešca pri prečkanju ceste ne prekinja vzročne zveze med obtoženčevo kršitvijo prometnih pravil in nastalo posledico.
Sodba I Kp 27041/2010-74 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kršitev pravila o prednosti pri zavijanju levo (46. člen ZVCP-1) utemeljuje kazensko odgovornost, tudi če je oškodovanec, ki je vozil po prednostni cesti, prekoračil dovoljeno hitrost.
Sodba I Ips 136/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vzročna zveza med vožnjo v nepregleden ovinek z neprilagojeno hitrostjo in trčenjem v nasproti vozeče vozilo potrjena s strokovnim izračunom izvedenca cestnoprometne stroke.
VSC sodba II Kp 100/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot neutemeljen zavrnilo zagovor obdolženca, da v času prometne nesreče ni vozil vozila, pri čemer je svojo dokazno oceno oprlo na materialne dokaze (krvni madeži na sovoznikovem sedežu).
VSM sodba I Kp 448/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot kršitev dolžnostnega ravnanja pri povzročitvi prometne nesreče iz malomarnosti upoštevalo obsojenčevo vinjenost.
Sodba I Ips 376/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da peška v konkretnih okoliščinah nočne vožnje ni predstavljala pričakovane ovire, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti kršitve predpisov o hitrosti vožnje po ZVCP.
Sodba I Ips 279/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da od voznika ni mogoče pričakovati, da bi moral predvideti vse reakcije drugih udeležencev v prometu, vendar mora biti njegova malomarnost v odnosu do hujše posledice presojena glede na vse okoliščine, vključno s številom vpletenih oseb.
VSK sklep Kp 276/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo ozko jezikovno razlago prepovedi prehitevanja, ki bi pomenila, da je kršitev podana šele z dokončanjem prehitevanja vozila, ki ga že prehiteva drug udeleženec.
Sodba I Ips 277/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje sopotnika na motornem kolesu, ki je k nesreči zgolj soprispevalo, ne pretrga vzročne zveze med obtoženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in nastalo nesrečo.
VSC sodba Kp 147/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo argumentacijo, da bi bila kazenska odgovornost izključena zaradi kasnejše postavitve varnostne ograje na mestu nesreče.
Sodba Kp 8/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oškodovančeva hoja po cestišču v nasprotju s predpisi ni prispevala k nastanku kritične situacije, saj bi obsojenec vanj trčil ne glede na oškodovančevo ravnanje.
Sodba I Ips 57/2005 — Vrhovno sodišče
-
V primeru, ko k nesreči s protipredpisnim ravnanjem prispeva več udeležencev, za dejanje odgovarjajo vsi, katerih ravnanja so v vzročni zvezi s posledico, ne glede na to, kdo je prvi povzročil nevarno situacijo.
Sodba I Ips 284/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odgovornost voznika v situaciji, ko je vinjen sopotnik s posegom v volan povzročil spremembo smeri vozila, pri čemer je poudarilo dolžnost voznika, da ne dopusti vožnje z motečo osebo, ki ogroža varno upravljanje vozila.
Sodba Kp 10/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitev vožnje pod vplivom alkohola ne zadošča za obsodbo, če ni dokazana vzročna zveza med vinjenostjo, konkretno kršitvijo pravil in nastalo nesrečo.
Sodba I Ips 4/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji odgovornosti voznika za prometno nesrečo s kolesarjem pravilno ovrednotiti status kolesarja kot voznika vozila in ne kot pešca, ter pretehtati vpliv kolesarjevega morebitnega kršenja pravil o spremembi smeri vožnje na predvidljivost nesreče za voznika.
VSL sklep I Kp 1616/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da obdolženec ni mogel preprečiti trčenja, saj je oškodovanka nepričakovano prečkala cesto v temi in brez osvetlitve.
VSC sodba Kp 232/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče s kršitvijo prometnih pravil ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja, temveč le na višino izrečene kazni.
Sodba I Ips 257/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji malomarnosti upoštevalo pomanjkanje vozniških izkušenj, neustrezno namestitev pnevmatik in nepoznavanje konfiguracije ceste kot dejavnike, zaradi katerih bi se obdolženec moral in mogel zavedati nevarnosti neprilagojene hitrosti.
Sodba Kp 1/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da morebitna vožnja drugega udeleženca pod vplivom alkohola ne pomeni soprispevka k nastanku nesreče, če je obdolženec kljub zaznavi drugega vozila nepravilno izvedel manever zavijanja.
VSC sodba Kp 74/2001 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da so nezaključena dela postavljanja odbojne ograje brez ustrezne signalizacije v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa, kar predstavlja podlago za kazensko odgovornost.
VSM sodba Kp 49/01 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila hitrost neprimerna glede na letne pnevmatike, zasneženo cestišče in naklon ceste, zaradi česar bi moral voznik bodisi namestiti verige bodisi vožnjo preložiti.
VSL sodba I Kp 979/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo obstoj malomarnosti na podlagi mnenja izvedenca o zadostni preglednosti ceste, ki bi obdolžencu omogočila pravočasno zaznavo pravilno označenega stoječega vozila, če ne bi vozil s preveliko hitrostjo.
VSC sodba Kp 22/2001 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost obdolženke utemeljena z njeno kršitvijo predpisov o vključevanju v promet s prednostne ceste, pri čemer je bila prisotnost drugega udeleženca objektivno predvidljiva.
VSL sodba I Kp 401/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nastanek prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami ne zadošča za obsodbo, če ni dokazana konkretna kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa s strani obdolženca.
VSC sodba Kp 428/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je obdolženka, ki se ob vključevanju s stranske ceste ni prepričala, ali je prednostna cesta prosta, odgovorna za nesrečo, čeprav je oškodovanec vozil s prekoračeno hitrostjo, saj je bilo njegovo ravnanje pričakovano in ga je obdolženka lahko pravočasno zaznala.
VSC sodba Kp 14/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo ravnanje v prometu ne ekskulpira obdolženca, če je bilo to ravnanje v danih okoliščinah pričakovano in ni prekinilo vzročne verige.
VSC sodba Kp 8/00 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot podlago za obsodbo sprejelo eno od dveh možnih variant poteka nesreče, ki jo je izdelal izvedenec, ker je bila ta verzija prepričljivo obrazložena in podprta z drugimi dokazi.
VSL sodba I Kp 954/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri tem kaznivem dejanju ni treba ugotavljati krivdnega odnosa do same telesne poškodbe, temveč le do kršitve cestnoprometnega predpisa.
VSC sodba Kp 13/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot kršitev pravil opredelilo nepravilno zavijanje v levo, s čimer je obtoženec zaprl pot nasproti vozečemu vozilu v križišču.
VSL sodba I Kp 1244/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila malomarnost podana zaradi vožnje pod vplivom alkohola in utrujenosti, ko bi se storilec lahko odločil za drug način prevoza.
VSM sodba Kp 784/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev predpisa povezana z vožnjo izven smeri vozišča pod vplivom alkohola, kar je bilo upoštevano kot obteževalna okoliščina.
VSL sodba I Kp 787/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da voznikovo dolžnost skrbnosti v območju prehoda za pešce ne omejuje zgolj stroga meja talnih označb, temveč se enaka stopnja skrbnosti zahteva tudi za prečkanje v neposredni bližini prehoda.
VSK sodba Kp 382/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da med izvedenskimi mnenji izvedencev različnih strok (cestnoprometne in medicinske) ni nasprotij, če se mnenji medsebojno dopolnjujeta, zato soočenje izvedencev ni potrebno.
VSM sodba Kp 520/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da vinjenost voznika izključuje možnost, da bi k prometni nesreči prispeval drugi udeleženec v prometu, ki je vozil v skladu s predpisi.
VSC sodba Kp 293/99 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila vzročna zveza podana, ker voznik ob zaznavi otroka ob cesti ni zmanjšal hitrosti do te mere, da bi lahko vozilo pravočasno ustavil.
VSC sodba Kp 339/99 — Višje sodišče v Celju