pravdna sposobnost
Sentenca
Pravdna sposobnost je zmožnost stranke, da sama opravlja pravdna dejanja v postopku, kar se domneva pri poslovno popolnoma sposobnih osebah (77. člen ZPP). Če sodišče utemeljeno podvomi v pravdno sposobnost stranke, mora ravnati po določbah o odpravi procesnih pomanjkljivosti, vključno z možnostjo postavitve zakonitega zastopnika (81. člen ZPP). Okoliščina, da se stranka nahaja na prestajanju kazni zapora, sama po sebi ne vpliva na njeno pravdno sposobnost.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Družinski zakonik (DZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Statut Univerze v Mariboru (uradno prečiščeno besedilo)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče ni dolžno pozivati skrbnika k naknadni odobritvi vloge, ki jo je vložila pravdno nesposobna oseba, saj takšna vloga nima pravnega učinka.
VSL Sklep III Cp 1730/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 81. člen -
Sodišče je ugotovilo, da vloga, ki jo je vložila oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo brez odobritve skrbnika, nima pravnega učinka tožbe.
UPRS Sklep III U 172/2024-7, enako tudi , , , , , , , — Upravno sodišče
-
Vloga, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, nima pravnega učinka tožbe in je ni mogoče procesno obravnavati kot tožbo.
UPRS Sklep III U 126/2024-3, enako tudi , , , , , , , — Upravno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da vloga pravdno nesposobne osebe nima učinka tožbe ali predloga za oprostitev sodnih taks, če je zakoniti zastopnik ni odobril.
UPRS Sklep III U 127/2024-3, enako tudi , , , — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila pravdna sposobnost tožnice izključena zaradi ugotovljene demence v času vložitve tožbe, kar je povzročilo neveljavnost pooblastila za odvetnico.
VSL Sklep I Cp 2076/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo pritožbo, ker jo je vložil varovanec, ki zaradi delne omejitve poslovne sposobnosti v konkretnem postopku ni imel pravdne sposobnosti, vloga pa ni imela odobritve skrbnika.
VDSS Sklep Psp 177/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je vodilo postopek zoper pravdno nesposobno toženko, ne da bi jo zastopal zakoniti zastopnik.
VSC Sklep Cp 205/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dolžno preizkusiti obstoj procesne sposobnosti po uradni dolžnosti, če okoliščine primera vzbujajo dvom o sposobnosti stranke za pravdanje.
VSC Sklep Cp 258/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo na podlagi pripoznave, ker tožena stranka zaradi pomanjkanja pravdne sposobnosti ni mogla veljavno razpolagati s tožbenim zahtevkom brez sodelovanja skrbnika.
VSL Sklep I Cp 2007/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da vloga, ki jo je vložila oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo brez sodelovanja zakonitega zastopnika, nima pravnega učinka tožbe.
UPRS Sklep I U 933/2023-6 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da pritožba osebe, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in jo njen zakoniti zastopnik (Center za socialno delo) ni odobril, nima pravnega učinka.
VSC Sklep I Cp 83/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri ugotavljanju pravdne sposobnosti dolžno spoštovati načelo kontradiktornosti in zakonske pogoje za uporabo dokazov iz drugih postopkov (219.a člen ZPP), če se opira na izvedenska mnenja, pridobljena v drugih zadevah.
VSC Sklep Cp 458/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je tožbo preuranjeno zavrglo, saj je pomanjkljivost pravdne sposobnosti odpravljiva s postavitvijo skrbnika, dejansko stanje glede poslovne sposobnosti tožnika pa se mora ugotoviti v nepravdnem postopku.
VSC Sklep Cp 413/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 81. člen -
Toženka je zgolj pavšalno zatrjevala neobstoj poslovne sposobnosti, ne da bi konkretno izpodbijala ugotovitve sodišča o procesnih predpostavkah za izdajo zamudne sodbe.
VSM Sodba I Cp 572/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bila vloga tožnice, ki je bila postavljena pod skrbništvo, zavržena, ker je vlogo vložila sama, namesto da bi jo v njenem imenu vložil skrbnik.
VDSS Sklep Psp 98/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 77. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru podvomilo v tožnikovo pravdno sposobnost zaradi nerazumljivih in nepovezanih vlog, kar zahteva preverjanje zmožnosti stranke za razumevanje procesnih posledic in samostojno vodenje postopka.
VSL Sklep II Cp 759/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru so pritožbene navedbe tožnika, ki so bile težko čitljive in nerazumljive, vzbudile dvom v njegovo procesno sposobnost, zaradi česar bi moralo sodišče pred zavrženjem tožbe preveriti njegovo pravdno sposobnost.
VSL Sklep II Cp 760/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 80. člen -
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na pravdno sposobnost stranke tudi v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za sodno takso, če se pojavijo dvomi o procesni sposobnosti stranke.
VSC Sklep I Cp 106/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo zamudno sodbo, ker je toženec z zdravstveno dokumentacijo in izvedenskim mnenjem izkazal utemeljen dvom v svojo pravdno sposobnost v času teka roka za odgovor na tožbo.
VSL Sklep I Cp 1714/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da učinkovanje odvzema poslovne sposobnosti nastopi z dnem pravnomočnosti sklepa, ne glede na postopek postavitve skrbnika.
UPRS Sklep I U 1383/2019-6 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali ima univerza kot tožena stranka pravdno sposobnost, če ta v njenem statutu ni izrecno določena.
VDSS Sklep Pdp 288/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: uradno prečiščeno besedilo · 14. člen -
Sodišče je zavrglo vlogo stranke, ki ji je bila poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih delno odvzeta, pri čemer je poudarilo, da skrbnikova naknadna odobritev ne more sanirati neobstoječega procesnega dejanja.
VSL Sklep II Cp 1304/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila vloga, ki jo je vložila oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo, ocenjena kot neupoštevna in brez pravnega učinka pritožbe.
VSL Sklep II Cp 1979/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da težka finančna situacija toženke ne vpliva na njeno pravdno sposobnost.
VSL Sodba I Cp 1092/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, zato njegova vloga, vložena brez zakonitega zastopnika, ni imela pravnega učinka.
VSRS Sklep X Ips 193/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da pritožba osebe z delno odvzeto poslovno sposobnostjo nima pravnega učinka, ker skrbnik (Center za socialno delo) vloge ni odobril.
VSK sklep CDn 45/2017 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZPP · 77. člen -
V konkretnem primeru je bila tožba zavržena, ker je bila tožniku zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti odvzeta tudi pravdna sposobnost, vložena tožba pa ni bila ustrezno podprta z dokazilom o zakonitem zastopstvu.
UPRS sklep I U 1112/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zastopanje po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči ne sanira pomanjkanja pravdne sposobnosti stranke, če obstaja utemeljen dvom o njeni poslovni sposobnosti.
VSL sklep I Cp 931/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru so pritožbene navedbe o dementnosti toženke vzbudile dvom o njeni pravdni sposobnosti in s tem pravilnosti vročitve tožbe.
VSL sodba in sklep I Cp 318/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 193. člen ZD · 142. člen ZD · 142. člen, odstavek 1 ZD · 142. člen, odstavek 3 ZPP · 140. člen ZPP · 140. člen, odstavek 1 ZPP · 142. člen ZPP · 142. člen, 3. odstavek ZPP · 318. člen ZPP · 318. člen, odstavek 1 ZPP · 318. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 318. člen, odstavek 1, točka 3 ZPP · 318. člen, 3. odstavek ZPP · 318. člen, 4. odstavek ZPP · 338. člen ZPP · 338. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 7 ZPP · 78. člen ZPP · 78. člen, odstavek 1 -
Sodišče je ravnalo ekonomično, ko je z vročitvijo tožbe počakalo na pravnomočni zaključek nepravdnega postopka o ugotovitvi poslovne sposobnosti toženca, namesto da bi pravdno sposobnost ugotavljalo z izvedencem v okviru pravde.
VSL sodba I Cp 487/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost za aktivnosti v sodnih in upravnih postopkih, zaradi česar je izgubil pravdno sposobnost za samostojno vlaganje vlog.
-
Sodišče je potrdilo, da je pritožba procesno nesposobne osebe zoper sklep o zavrženju tožbe dopustna, saj mora imeti vsakdo možnost izpodbijati odločitev o svoji procesni nesposobnosti.
VSL sklep II Cp 3106/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrglo vlogo tožnika, ker je bila tožniku zaradi kverulantskih značilnosti delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa procesna dejanja, skrbnik pa je ocenil, da vlaganje pravnih sredstev ni potrebno.
UPRS sklep I U 700/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče ne sme ugotoviti pravdne nesposobnosti zgolj na podlagi medicinske dokumentacije, če stranka nasprotuje takšnemu zaključku in ji ni bila dana možnost, da se o tem izjavi.
VSL sklep II Cp 2756/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi na podlagi izvedenskega mnenja psihiatrične stroke ugotovilo tožnikovo nesposobnost za samostojno varstvo pravic in mu postavilo skrbnika za posebni primer.
VSL sklep I Cp 1721/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno prekinilo postopek zgolj zaradi uvedbe postopka za odvzem poslovne sposobnosti, čeprav ta še ni bila pravnomočno odvzeta.
VSL sklep I Cp 1643/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila zavržena, ker jo je vložila oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost za sodne postopke delno odvzeta, pri čemer je bila odločba predhodno pravilno vročena njenemu zakonitemu zastopniku.
UPRS sklep I U 841/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 81. člen -
Sodišče je zavrnilo navedbe toženke o pomanjkanju pravdne sposobnosti zaradi akutne diagnoze in trajne invalidnosti, ker te niso bile podprte z dokazi o dejanski nezmožnosti sodelovanja v postopku.
VSL sodba II Cp 3510/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila zavržena, ker tožnik zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti ni bil pravdno sposoben, njegov zakoniti zastopnik pa vložene tožbe ni odobril.
UPRS sklep I U 509/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pritožbo zavrglo, ker jo je vložila oseba, ki ji je bila zaradi duševnih težav (kverulantstva) delno odvzeta poslovna sposobnost in je imela postavljenega skrbnika.
VDSS sklep Psp 615/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo postopek, ker ni pozvalo tožnika k popravi tožbe, v kateri je bila kot tožena stranka napačno navedena zgolj območna enota javnega zavoda, ki nima lastne pravne osebnosti.
VSL sklep II Cp 1959/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo, da je stranka pravdno sposobna zgolj zato, ker ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost, čeprav so izvedenska mnenja kazala na nezmožnost izražanja volje in komunikacije.
VSL sklep II Cp 1724/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo veljavnost zastopanja s strani centra za socialno delo v času, ko odločba o odvzemu poslovne sposobnosti še ni bila dokončna in izvršljiva.
VSL sodba II Cp 3332/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti za sodne in upravne postopke ni bil pravdno sposoben, vročitev odločbe pa je bila opravljena njegovemu zakonitemu zastopniku (CSD).
sklep I U 1256/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sposobnost stranke za izražanje volje v vsakdanjih življenjskih situacijah (npr. bivanje v domu) ne pomeni nujno, da je stranka sposobna pravno veljavno izražati svojo voljo v sodnem postopku.
VSL sklep II Cp 1399/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila tožena stranka izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, zaradi česar je bila tožba naperjena zoper neobstoječ subjekt.
VSL sodba I Cp 2358/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno prekinilo postopek zaradi dvoma o pravdni sposobnosti toženca, namesto da bi procesno sposobnost ugotovilo v tekočem postopku in ustrezno ukrepalo.
VSL sklep II Cp 3637/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, zaradi česar tožbe ni bilo mogoče usmeriti zoper dediča kot univerzalnega pravnega naslednika, temveč jo je bilo treba zavreči.
VDSS sklep Pdp 364/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zmotno štelo tožnika za pravdno sposobnega zgolj na podlagi nepravnomočnosti sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti, ne da bi presodilo dejansko sposobnost stranke za samostojno nastopanje v postopku.
VDSS sklep Psp 200/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Vprašanje pravdne sposobnosti tožnika ni predhodno vprašanje, ki bi upravičevalo prekinitev postopka, temveč procesna pomanjkljivost, ki jo mora sodišče rešiti v okviru procesnega vodstva.
VSL sklep II Cp 4397/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo očitke o procesni nesposobnosti tožnika, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik v postopku uspel, kršitev pa ni vplivala na pravilnost odločitve.
VSM sodba 1 Cp 1518/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dolžno preveriti pravdno sposobnost stranke tudi v primeru, ko ji poslovna sposobnost še ni bila odvzeta z odločbo v nepravdnem postopku, če se pojavijo utemeljeni dvomi v njeno sposobnost za samostojno nastopanje v postopku.
VSL sklep II Cp 802/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v obravnavanem primeru ni preverilo pravdne sposobnosti stranke po njeni smrti in ni ugotavljalo njenih dedičev, kar je povzročilo procesno kršitev.
VSL sodba in sklep II Cp 414/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je toženčeva zatrjevana omejena sposobnost skrbeti zase v času prejema tožbe vplivala na njegovo pravdno sposobnost in s tem na utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
VSL sodba in sklep II Cp 3751/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno preveriti navedbe stranke o pomanjkanju poslovne sposobnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni zmožnosti za samostojno opravljanje pravdnih dejanj.
VSL sodba in sklep II Cp 4685/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da mora skrbnik za poseben primer, postavljen zaradi pomanjkanja pravdne sposobnosti stranke, odobriti tista pravdna dejanja, ki jih je pred njegovo postavitvijo v imenu stranke opravil odvetnik.
VSL sodba Cp 591/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno preveriti pravdno sposobnost stranke, kadar obstajajo utemeljeni indici o njeni nezmožnosti samostojnega zagovarjanja zaradi zdravstvenih razlogov.
VSC sklep Cp 1995/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napačno zavrglo tožbo, ker je štelo, da navedba podružnice gospodarske družbe predstavlja neodpravljivo pomanjkljivost, čeprav bi lahko šlo le za nepopolno označbo pravne osebe, ki jo je mogoče sanirati.
VSM sklep I Cp 3140/06 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dolžno preveriti procesno sposobnost stranke, če obstajajo indici o njeni bolezni (npr. demenca), ki bi lahko vplivala na sposobnost razsojanja v spornem obdobju.
VSL sklep III Cp 3884/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker je bila kot tožena stranka označena podružnica zavarovalnice, ki nima pravne osebnosti in lastnega premoženja.
Sklep II Ips 309/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ki jo je kot skrbnik za posebne primere vložil posameznik v imenu že pokojnih denacionalizacijskih upravičencev.
-
Sodišče je napačno štelo podružnico pravne osebe za samostojno toženo stranko, zaradi česar je bila kršena pravica do izjave dejanske tožene stranke, ki ji tožba ni bila pravilno vročena.
VSL sklep I Cpg 644/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno preveriti pravdno sposobnost stranke, če se tekom postopka pojavijo dejstva, ki kažejo na njeno nezmožnost sodelovanja v postopku, tudi če ni predložen formalni dokaz o odvzemu poslovne sposobnosti.
VSL sklep I Cp 1734/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da Država SFRJ kot subjekt, ki je prenehal obstajati, nima več procesne sposobnosti za sodelovanje v pravdnem postopku.
VSK sklep Cp 833/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati, da v času podpisa umika tožbe ni bil poslovno sposoben, saj je odklonil izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke.
Sklep II Ips 630/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno štelo, da fizična oseba ne more biti stranka v postopku, ker ni bila registrirana kot gospodarski subjekt.
VSL sklep I Cpg 228/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je pritožnik neuspešno uveljavljal pravdno nesposobnost toženca na podlagi medicinske dokumentacije o psihosomatskih težavah in invalidnosti.
VSL sodba II Cp 1554/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče nima podlage za zavrženje odgovora na tožbo zgolj zaradi nejasnosti glede označbe tožene stranke v tožbi, dokler se postopek za popravo tožbe ne zaključi.
VSL sklep I Cpg 68/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti preverjati pravdne sposobnosti udeleženke v nepravdnem postopku zgolj na podlagi njene starosti ali zdravstvenega stanja.
Sklep II Ips 137/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno zavrnilo zahtevek, ker je toženo stranko označilo kot organizacijsko enoto, namesto da bi tožečo stranko pozvalo k popravi označbe pravne osebe v sodnem registru.
VSL sklep Cpg 856/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka v obliki, kot je bila označena, ni bila vpisana v sodni register, kar ji je odvzelo sposobnost biti pravdna stranka.
VSL sklep Cpg 621/93 — Višje sodišče v Ljubljani