pravica do denacionalizacije
Sentenca
Pravica do denacionalizacije premoženja, odvzetega na podlagi predpisov o nacionalizaciji, zahteva kumulativno izpolnitev pogojev glede pravnega naslova odvzema in dejanskega odvzema posesti prejšnjemu lastniku (3., 4., 31. in 32. člen ZDen). Za priznanje statusa upravičenca mora biti izkazano, da je bilo zemljišče dejansko odvzeto iz posesti prejšnjega lastnika, pri čemer se pri presoji upoštevajo merila, ki jih v primeru nasprotujočih si razlag materialnega prava podajo odločbe Ustavnega sodišča RS.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali se določbe FIP (finančne in izravnalne pogodbe med Nemčijo in Avstrijo) in na njihovi podlagi sprejetega UVEG lahko štejejo za izključitveni razlog po 10. členu ZDen, če za določene vrste premoženja odškodnina v tuji državi ni bila predvidena.
VSRS Sodba X Ips 240/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 10. člen -
Sodišče je presodilo, da zavrnitev zahteve za denacionalizacijo zaradi odsotnosti jugoslovanskega državljanstva pri bivši lastnici ob podržavljenju ne krši ustavnih pravic.
-
V obravnavani zadevi je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker je pravna prednica tožnika pravico uporabe na parceli prenesla na Sklad stavbnih zemljišč na podlagi pogodbe o prevzemu zemljišča.
Sodba I Up 462/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodaja pravice uporabe na nacionaliziranem zemljišču s strani prejšnje lastnice izključuje upravičenost do denacionalizacije, ne glede na višino prejete odškodnine ob tem pravnem poslu.
-
Sodišče je izpostavilo, da je odločitev upravnega organa, ki temelji na razlagi ZDen v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča (odločba U-I-130/01), nezakonita in terja odpravo akta.
UPRS sodba U 135/2002 — Upravno sodišče