pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Sentenca
Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti lahko uveljavlja le zavarovanec, ki ni postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Med razloge, ki izključujejo to pravico, sodi prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi delodajalčeve izredne odpovedi, saj se takšno prenehanje delovnega razmerja šteje za posledico delavčeve krivde (63. člen ZUTD).
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je bila tožnica upravičeno izključena iz pravice do denarnega nadomestila, ker ji je delovno razmerje prenehalo z izredno odpovedjo delodajalca.
VDSS Sodba Psp 184/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje obdobij kmečkega zavarovanja pri izračunu zavarovalne dobe za pridobitev nadomestila, saj kmetje v spornih obdobjih niso bili obvezno vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti in zanje niso bili plačani ustrezni prispevki.
VDSS Sodba Psp 34/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zavezanost k upokojitvi ob izpolnitvi pogojev izključuje možnost nadaljnjega prejemanja nadomestila za brezposelnost, tudi če zavarovanec te izbire ne želi.
VDSS Sodba Psp 227/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pravica do nadomestila zavrnjena, ker je delovno razmerje tožniku prenehalo zaradi redne odpovedi iz krivdnega razloga, kar predstavlja zakonski izključitveni razlog.
VDSS Sodba Psp 314/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnica izpolnila pogoj za pridobitev pravice, ker je do dneva odločanja prvostopenjskega organa predložila potrdilo FURS-a o poravnanih prispevkih, čeprav so bili ti plačani po nastanku brezposelnosti.
VDSS sodba Psp 301/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da naknadno plačilo prispevkov za manjkajoče mesece do izdaje dokončne odločbe ne pomeni izgube pravice do denarnega nadomestila, tudi če prispevki niso bili poravnani na dan prenehanja zavarovanja ali prijave na zavod.
VDSS sodba Psp 101/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo ureditev pravice do denarnega nadomestila v prehodnem obdobju usklajevanja med ZDR in ZZZPB za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu brez njegovega soglasja.
VSL sodba I Cpg 565/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniku ni bilo mogoče priznati denarnega nadomestila, ker kljub trditvam o nezakoniti sklenitvi pogodbe za določen čas in posledično nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni uveljavljal sodnega varstva.
VDS sodba Psp 300/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavec z namenom izigravanja predpisov sklenil delovno razmerje za določen čas, zaradi česar mu je bila pravica do nadomestila utemeljeno zavrnjena.
Sodba VIII Ips 289/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med odstopom s funkcije direktorja zaradi zdravstvenih razlogov in sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer je poudarilo, da prvi ne pomeni nujno izgube pravice do nadomestila za brezposelnost.
VDS sodba Psp 6/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razlikovalo med pravnimi posledicami zamude materialnega roka za pridobitev statusa upravičenca in procesnega roka za prijavo na zavod za zaposlovanje.
Sodba VIII Ips 57/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nekdanje aktivne vojaške osebe JLA nimajo pravice do denarnega nadomestila, ker niso izpolnjevale pogojev za status zavarovanca.
Sodba U 793/93-5 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnik kot vojaška oseba ni bil zavarovan po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zato ni bil upravičen do denarnega nadomestila.
Sodba U 654/93 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik kot aktivna vojaška oseba ni pridobil pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ker po izstopu iz JA v določenem času ni prestopil v Teritorialno obrambo Republike Slovenije.
Sodba U 15/93 — Vrhovno sodišče