pravica do doma
Sentenca
Pravica do doma (8. člen EKČP) ni absolutna in ne preprečuje lastniku stanovanja, da v zakonsko določenih primerih zahteva izselitev najemnika, če je zagotovljeno varstvo pred neupravičenimi zahtevami in možnost vzpostavitve doma v drugem primernem stanovanju. Zakonska ureditev, ki omogoča odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov ob zagotovitvi nadomestnega stanovanja, sama po sebi ne pomeni nedopustnega posega v pravico do doma.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica ne more uspešno uveljavljati pravice do doma v stanovanju, v katerem že več let ne prebiva in kjer nima več središča svojih življenjskih potreb.
VSL Sklep I Cp 1106/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nelagodje stanovalcev zaradi imisij ne more prevladati nad pravico do doma socialno ogrožene osebe, če imisije niso trajne in ne onemogočajo bivanja v drugih stanovanjih.
VSL Sodba I Cp 1083/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prehod iz stanovanjske pravice v najemno razmerje in možnost odpovedi najemne pogodbe zaradi lastnikovih potreb ne kršita pravice do doma, če so izpolnjeni zakonski pogoji za zagotovitev drugega primernega stanovanja.