pravica do drugega mnenja
Sentenca
Pravica do drugega mnenja (40. člen ZPacP) je institut, ki pacientu omogoča, da na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti pridobi dodatno strokovno mnenje o svojem zdravstvenem stanju in načrtovani obravnavi. Uveljavljanje te pravice je ključni del procesa zagotavljanja primerne in kakovostne zdravstvene obravnave ter predstavlja nujen korak pri presoji, ali so bile možnosti zdravljenja v okviru domačega zdravstvenega sistema dejansko izčrpane.
Pravna podlaga:
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba ES 883/2004)
Iz posameznih sodb
-
Tožnikovo iskanje drugega mnenja v tujini na lastno pobudo ni kršitev predpisov in mu kot dejstvo ne sme biti v škodo pri presoji upravičenosti do nujnih zdravstvenih storitev.
Sodba VIII Ips 225/2013 — Vrhovno sodišče