pravica do enakega varstva pravic
Sentenca
Pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) stranki zagotavlja možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o vseh procesnih vprašanjih, o katerih sodišče odloča. Kršitev te pravice ni podana, če se sodišče do strankinih navedb in predloženih dokazov vsebinsko opredeli, četudi se z njimi ne strinja ali jih oceni kot nerelevantne za odločitev v zadevi.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o revidiranju (ZRev)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice (Uredba EU 604/2013)
- Zakon o športu (ZSpo)
- Tarifa o taksah in nadomestilih (Tarifa o taksah in nadomestilih)
- Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK)
- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Tarifa o taksah in nadomestilih (Tarifa o taksah in nadomestilih)
- Zakon o javnem pravobranilstvu (ZJP)
- Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev (Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne…)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR)
- Zakon o ratifikaciji konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Uradni list RS (mednarodne)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče prve stopnje je kršilo 22. člen Ustave RS, ker se ni opredelilo do trditev tožeče stranke o pridobitvi pravice uporabe na podlagi upravnih odločb, temveč je presojalo le vidik pripadajočega zemljišča.
VSL Sodba in sklep II Cp 1653/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je predlog za dopustitev revizije zavrglo na podlagi napačne ugotovitve o datumu izdaje prvostopenjske sodbe v razmerju do spremembe ZPP.
-
Sodišče krši pravico do enakega varstva pravic, če zavrne dokazni predlog za postavitev izvedenca za pravno terminologijo v primeru, ko je prevod pogodbe med strankama sporen ali neustrezen.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 1 -
V zadevah, ki se nanašajo na največjo korist mladoletnih otrok, je sodišče dolžno po uradni dolžnosti storiti vse za ugotovitev in zavarovanje otrokovih koristi, kar vključuje tudi skrbno presojo potrebe po zaslišanju izvedenca kliničnega psihologa.
-
Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru zadostilo standardu obrazloženosti, saj je odgovorilo na vse očitke pritožnika, ki so bili relevantni za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic, ker je KPK tožnici na razgovoru podala zavajajoč pravni pouk in ji zamolčala privilegij zoper samoobtožbo.
UPRS sodba I U 1576/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožbeni očitek o kršitvi načela enakega obravnavanja zaradi dokazne ocene ni utemeljen, če stranka ni zatrjevala, da ji je bila odvzeta možnost izjave o navedbah nasprotne stranke.
VSL sodba II Cpg 935/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker se sodišči nista opredelili do navedb o protiustavnosti določb Zakona o mednarodni zaščiti.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je v sodbi napačno ugotovilo, da pritožnik na revizijo ni odgovoril, čeprav je bil odgovor v spisu.
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev psihiatričnega izvedenca, ker je ocenilo, da to za odločitev o veljavnosti sporazuma ni pomembno.
Sodba VIII Ips 252/2008 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni vsebinsko odgovorilo na pritožnikov očitek o nezakonitem odvzemu prostosti v Centru za tujce.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se v obrazložitvi ni opredelilo do bistvenih navedb pritožnika o zlorabi njegovih pravic.
-
V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče ni preizkusilo navedbe o vplivu sodnih počitnic na tek roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, kar je bilo bistveno za odločitev o pravočasnosti vloge.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do okoliščin, pomembnih z vidika načela nevračanja, in ni ocenilo pritožnikove objektivne ter subjektivne ogroženosti.
-
Sodišči sta kršili pravico do enakega varstva pravic, ker sta brez utemeljitve enačili gospodarsko interesno združenje s kapitalsko družbo in podali nasprotujoča si stališča glede odgovornosti članov združenja.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je prošnjo za mednarodno zaščito zavrnilo kot očitno neutemeljeno, čeprav je bila za presojo kriterija 'biti preganjan' potrebna enako poglobljena obravnava kot v rednem azilnem postopku.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je pri presoji dovoljenosti revizije po ZUS-1 napačno ocenilo denarno vrednost izpodbijanega dela upravnega akta.
-
Tožnik v konkretnem primeru ni zatrjeval niti dokazoval, da bi bil v neenakopravnem položaju z drugimi kandidati za razpisano sodniško mesto.
Sodba in sklep X Ips 249/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev ugotovljena zaradi nevročitve mnenja višjega državnega tožilca, vendar je bila zahteva za varstvo zakonitosti zavrnjena, ker mnenje ni vplivalo na izid postopka.
-
Sodišče je presodilo, da državljanstvo ni utemeljen razlog za razlikovanje med oškodovanci pri presoji odgovornosti Republike Slovenije za škodo, ki je nastala vojaškim obveznikom nekdanje vojske na njenem ozemlju pred osamosvojitvijo.
-
Vrhovno sodišče je kršitev pravice do enakega varstva pravic zavrnilo, ker se je v postopku priznanja tuje sodne odločbe vsebinsko opredelilo do vseh pritožbenih očitkov o obstoju drugih postopkov.
-
Sodišče ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, ker je utemeljeno pojasnilo, da navedbe pritožnice niso bile pravno pomembne za odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.
-
Sodišči sta kršili pravico do enakega varstva pravic, ker se nista opredelili do navedb stranke, da so v času domnevne neaktivnosti v prostorih potekale tiskovne konference, kar bi lahko utemeljevalo obratovanje lokala.
-
V konkretni zadevi pritožnik ni izkazal kršitve, saj se je sodišče do vseh relevantnih navedb opredelilo in svojo odločitev razumno obrazložilo.
-
Vrhovno sodišče je revizijo neutemeljeno zavrglo zaradi prenizke vrednosti spora, pri čemer je ignoriralo dejstvo, da je stranka vrednost spornega predmeta predhodno korigirala na poziv sodišča.
-
Sodišče je presodilo, da očitek o kršitvi pravice do izjave zaradi načina obveščanja o posledicah neprevzema pošte ni utemeljen.
-
Neizvedba dokaza z izvedencem zaradi neplačila predujma je bila posledica pritožnikovega pasivnega ravnanja, ne pa kršitev ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pavšalne navedbe o neobrazloženosti sodbe in neizvedbi glavne obravnave ne pomenijo kršitve 22. člena Ustave, če je sodišče svojo odločitev o postopkovnih vprašanjih ustrezno utemeljilo.
-
Sodišče je presodilo, da nevročitev pritožbe tožilca zoper sklep o odpravi pripora ni kršila pravice do osebne svobode, ker obramba kljub morebitnemu odgovoru ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča o priporu.
-
Vrhovno sodišče ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, ker se mu ni bilo treba opredeliti do revizijskih navedb o procesnih kršitvah, ki niso bile odločilne za končno odločitev sodišča.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni konkretiziral očitkov o neopredelitvi sodišča do njegovih navedb.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se v obrazložitvi ni opredelilo do načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča, na katerega je stranka izrecno opozorila v pritožbi.
-
Sodišče je poudarilo, da nestrinjanje pritožnice s stališči sodišč ne zadošča za utemeljitev kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče se ni bilo dolžno opredeliti do navedb o podpisu sporazuma pod grožnjo, saj te okoliščine za presojo zakonitosti postopka prevzema delavcev niso bile bistvene.
-
Pritožnik ni izkazal, da bi bila odločitev sodišča očitno napačna, prav tako pa s sklicevanjem na eno samo odločbo ni uspel dokazati obstoja ustaljene sodne prakse, od katere bi sodišče neutemeljeno odstopilo.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z dokazno oceno in pravnimi stališči ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnik ni izkazal kršitve, saj ni dokazal obstoja ustaljene sodne prakse, na katero bi se lahko skliceval v primerjavi z izpodbijano odločitvijo.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da so sodišča nižjih stopenj zadostila standardu obrazloženosti, saj so se opredelila do vseh bistvenih navedb pritožnika.
-
Sodišče je ocenilo, da je bila obrazložitev višjega sodišča glede razlage 88. člena ZDen dovolj izčrpna, s čimer pritožbena navedba o kršitvi 22. člena URS ni bila utemeljena.
-
Sodišče je poudarilo, da očitna napačnost sodne odločbe ni izkazana zgolj na podlagi nezadovoljstva stranke z izidom postopka.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da sklicevanje na sodno prakso ni utemeljeno, če se pravne in dejanske okoliščine primerjanih zadev razlikujejo.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z vpogledom v uradno evidenco, ki bi lahko bil odločilen za odločitev, in zavrnitve dokaza ni obrazložilo.
-
Sodišče je potrdilo, da ureditev, ki v postopku sodnega varstva onemogoča navajanje novih dejstev in dokazov, z vidika pravice do izjave pomeni dopusten poseg.
Pravna podlaga: Tarifa o taksah in nadomestilih · 5. člen Tarifa o taksah in nadomestilih · 5. člen URS · 14. člen URS · 2. člen URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 25. člen ZRev · 36. člen ZRev · 70. člen* ZRev · 72. člen* ZRev · 73. člen* ZRev · 74. člen* ZRev · 80. člen* ZRev · 81. člen* ZRev · 83. člen* ZRev · 84. člen* ZUstS · 21. člen ZUstS · 43. člen ZUstS · 45. člen, odstavek 3 -
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker se do navedbe o prisilni poravnavi ni opredelilo v fazi odločanja o ugovoru, temveč je pojasnilo, da bo to okoliščino upoštevalo v nadaljevanju izvršilnega postopka.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more uspešno uveljavljati kršitve pravice do enakega varstva pravic zgolj s trditvijo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da stranka ni uspela z nasprotno stranko skleniti aneksa k pogodbi zaradi spremenjene davčne zakonodaje, ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
Up-805/04 — US RS
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da se pravica do kontradiktornega postopka ne nanaša na postopek ugovora pri delodajalcu.
-
Očitek o prekinitvi in odvzemu besede je bil ocenjen kot pavšalen, očitek o nepostavitvi izvedenca pa kot neutemeljen, ker stranka dokaznega predloga ni podala.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ni izkazal podobnosti med obravnavanim primerom in sodnimi odločbami, na katere se je skliceval v podporo očitku o neenakem obravnavanju.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more utemeljiti kršitve 22. člena URS zgolj s sklicevanjem na 25. člen URS (pravica do pritožbe), saj se slednji nanaša na drugo procesno jamstvo.
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnici nista konkretizirali nastanka škode, njene višine in vzročne zveze, zato sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov za nedokazana dejstva.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do enakega varstva pravic, saj je njegov očitek temeljil zgolj na nestrinjanju z razlago pogoja vzajemnosti in državljanstva, ne pa na neopredeljenosti sodišč do njegovih navedb.
-
Očitek pritožnice glede neopredelitve sodišč do njenih navedb o stroških postopka je bil ocenjen kot neutemeljen, ker so bile navedbe za končno odločitev nebistvene.
-
Sodišče je v konkretnem primeru prepričljivo utemeljilo, zakaj ravnanje obdolženke ni predstavljalo silobrana, s čimer ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic.
-
V konkretnem primeru pritožniki niso izkazali kršitve pravice do enakega varstva pravic, saj so upravni organi in sodišča njihove navedbe in listine glede vrnitve zaplenjenega premoženja obravnavali, vendar so sprejeli zanje neugodno dokazno oceno.
-
Sodišče je ocenilo, da navedbe o razlogih za nevložitev začasne odredbe po ZLPP niso relevantne za odločanje o obnovi postopka lastninskega preoblikovanja podjetja.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da spremenjena dokazna ocena v ponovljenem postopku ob identičnem dejanskem stanju sama po sebi ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker o ugovoru glede prehoda obveznosti v izvršilnem postopku ni odločilo kot o ugovoru, pritožbeno sodišče pa je o zadevi odločilo vsebinsko, ne da bi strankama omogočilo izjavo pred sodiščem prve stopnje.
-
Sodišče je v konkretni zadevi zavrnilo zaslišanje prič, ker dejstva v zvezi s prodajo kmetije niso bila odločilna za dediščinsko tožbo.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrnilo, ker je ocenilo, da sta pristojni sodišči v konkretnem davčnem postopku ustrezno odgovorili na pritožbene navedbe glede odmere dohodnine.
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da sta nižji sodišči svoji odločitvi dovolj jasno in argumentirano obrazložili, pritožbeno sodišče pa se je opredelilo do vseh bistvenih navedb.
Up-524/02 — US RS
-
Sodišče je pri presoji izročitve tujca ugotovilo obstoj vseh zakonskih pogojev in svojo odločitev razumno obrazložilo, zato kršitev ustavnih pravic ni bila podana.
-
Sodišče je pojasnilo, da nestrinjanje z dokazno oceno vlaganj v stanovanje za pridobitev solastnine ne pomeni kršitve pravice do izjave.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da nestrinjanje pritožnika z razlago Vrhovnega sodišča o nedopustnosti revizije v zapuščinskem postopku ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Vrhovno sodišče je izpolnilo svojo dolžnost obrazložitve, saj se je opredelilo do pritožničinih navedb o statusnih spremembah, zato zatrjevana kršitev 22. člena Ustave ni bila izkazana.
-
Očitki o neobrazloženosti odločbe so bili zavrnjeni, ker nestrinjanje stranke s pravno razlago sodišča ne predstavlja kršitve pravice do izjave oziroma pravice do obrazložene odločbe.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev 22. člena URS zaradi neizvedbe pripornega naroka, vendar je ocenilo, da ta kršitev ni dosegla teže kršitve pravice do osebne svobode.
-
Sodišče je ocenilo, da so bila procesna jamstva spoštovana, ker so sodišča jasno obrazložila, zakaj so sporni sklepi pritožnice imeli lastnost kartelnega sporazuma.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z materialnopravno presojo sodišča ne zadostuje za utemeljitev kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do navedb o zavarovanju zahteve za denacionalizacijo, ki so bile ključne za presojo pravnega interesa v pravdi za ničnost pravnega posla.
-
Sodišče ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, ko je zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke v postopku zaradi motenja posesti.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje napačne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru 612. člena ZOR) ne pomeni kršitve ustavnega jamstva do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je poudarilo ločnico med vsebinsko (ne)pravilnostjo sodbe in procesno kršitvijo jamstva do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da sta sodišči nižjih stopenj dovolj izčrpno obrazložili dejanske okoliščine in pravna stališča ter se opredelili do bistvenih navedb pritožnice.
-
Sodišče je presodilo, da so bila pravna stališča glede zastaranja zahtevka za razveljavitev oporoke utemeljena z razumnimi in logičnimi argumenti, zato arbitrarnost ni bila podana.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice, ker je upravni organ s štiriletno zamudo pri odločanju o državljanstvu povzročil, da je stranka med postopkom izgubila status zakonske zveze, ki je bil ključen pogoj za pridobitev državljanstva.
Up-10/03 — US RS
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da ni njegova naloga presojati pravilnosti materialnopravne ocene rednega sodišča o relevantnosti posameznih dokazov.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno nezadovoljstvo pritožnika s sodno odločitvijo ne predstavlja kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je zavrnilo procesni očitek o opustitvi glavne obravnave s pavšalnim sklicevanjem na to, da je stranka ni zahtevala v tožbi.
-
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ni dolžno odločati o spornih lastninskopravnih vprašanjih, zato opustitev opredelitve do takšnih navedb ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je v obravnavanem primeru kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je pri odmeri sodne takse brez obrazložitve odstopilo od lastne ustaljene sodne prakse v pravno enakih zadevah.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da neuspeh v postopku za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja sam po sebi ne pomeni kršitve ustavnih pravic, če je sodišče svojo odločitev razumno utemeljilo.
-
Sodišče poudarja, da je arbitrarnost odločitve tesno povezana s kršitvijo pravice do enakega varstva pravic.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da v konkretni zadevi ni šlo za arbitraren odstop od sodne prakse, saj so bili primeri, na katere se je sklicevala pritožnica, vsebinsko drugačni od obravnavanega primera.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do pritožbenih očitkov o neenakopravnem obravnavanju upnic v postopku prisilne poravnave.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da so organi dovolj prepričljivo obrazložili dokazno oceno glede nedopolnitve zahteve za denacionalizacijo.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnica ni izkazala enakosti dejanskega stanja v primerjavi s sodbo, na katero se je sklicevala, zato očitana kršitev 22. člena Ustave ni bila podana.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker v sodbi ni podalo prepričljivih odgovorov na vsa vprašanja, ki so bila za pritožnika ključna.
-
Sodišče je presodilo, da opustitev vročitve odgovora na tožbo v konkretnem primeru ni pomenila kršitve 22. člena Ustave, saj vloga ni vsebovala odločilnih navedb.
-
V obravnavanem primeru je pritožnica zatrjevala kršitev pravice do enakega varstva pravic zaradi domnevnega neobravnavanja pritožbenih navedb o obstoju darilne pogodbe, česar Ustavno sodišče ni potrdilo.
-
Pritožnik s pavšalnim zatrjevanjem napačne sodne prakse ne more utemeljiti kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da razlaga določb ZZad v konkretnem primeru ni bila arbitrarna.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je brez utemeljitve uporabilo določbo 148. člena Stanovanjskega zakona drugače, kot je to storila ustaljena sodna praksa.
-
Sodišče je dolžno obrazložiti, zakaj določenih dokaznih predlogov ni izvedlo, če je iz že izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev.
-
Sodišča so kršila pravico do enakega varstva pravic, ker so pri presoji stanovanjske pravice neupravičeno upoštevala okoliščino, v čigav stanovanjski fond je spadalo prejšnje stanovanje.
-
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev dejstev, ki za odločitev v zadevi niso relevantna.
-
Sodišče je pojasnilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za arbitrarno odstopanje od uveljavljene prakse, zato kršitev pravice do enakega varstva pravic ni bila podana.
-
Pritožnica je kršitev utemeljevala s primerjavo svojega primera z drugimi pravnimi razmerji, kjer so bila priznana dejanska stanja kljub pomanjkanju zakonskih pogojev.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se v sklepu o zavrženju revizije ni opredelilo do sklepa prvostopnega sodišča o vrednosti spornega predmeta, na katerega se je revident skliceval.
-
Sodišče ni kršilo pravice do enakega varstva pravic, ko je zavrnilo dokazne predloge pritožnika, ker jih je ocenilo za nebistvene za rešitev zadeve.
-
Sodišče je presodilo, da razpolaganje s stanovanjem s strani organov JLA po 25. 6. 1991 nima pravne podlage, zato zasedanje stanovanja brez veljavnega pravnega naslova ne pomeni kršitve ustavnih pravic.