pravica do izbire prebivališča prosilcev za azil
Sentenca
Pravica do izbire prebivališča je ustavna pravica, katere omejitev mora biti urejena v zakonu na dovolj jasen in določen način, ki preprečuje arbitrarno odločanje organov. Poseg v to pravico je dopusten le, če zakonodajalec izrecno predvidi pravno podlago za omejevanje, skladno z načelom sorazmernosti in varstva človekovih pravic (3. odstavek 15. člena, 2. odstavek 32. člena Ustave RS). Če zakonodajalec določene možnosti omejevanja, ki jo sicer dopušča evropska direktiva, v nacionalni zakonodaji ni implementiral, organ nima zakonske podlage za poseg v to pravico.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni imela zakonske podlage za prisilno nastanitev prosilcev za azil v Azilni dom, saj ZAzil ni vseboval jasne določbe, ki bi omejevala pravico do izbire prebivališča na zasebnem naslovu.
sodba in sklep U 2653/2005 — Upravno sodišče