pravica do izjave
Sentenca
Pravica do izjave v sodnem postopku stranki zagotavlja možnost, da se izjavi o vseh relevantnih dejstvih in navedbah, ki vplivajo na odločitev sodišča. Sodišče mora te trditve obravnavati, vendar pa ni dolžno slediti pravnemu stališču stranke, če ugotovi, da je neutemeljeno. Zavrnitev trditev stranke po njihovi vsebinski presoji ne pomeni kršitve ustavne pravice do izjave (22. člen URS).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o bančništvu (ZBan-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Zakon o ratifikaciji Konvencije…)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
- Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Uredba Komisije (Uredba Komisije)
- Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1)
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
- Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v…)
- Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice (Uredba EU 604/2013)
- Pravilnik o sodnih izvedencih (Pravilnik o sodnih izvedencih)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (Direktiva 2014/59/EU Evropskega…)
- Izvedbena uredba Komisije (Izvedbena uredba Komisije)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (Uredba EU 1215/2012)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L)
- Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o interventnih ukrepih (ZIU)
- Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uredba o splošnih pogojih za dob…)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o varstvu konkurence (ZVK)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina Evropske unije o temeljn…)
- Zakon o arbitraži (ZArbit)
- Navodilo o tem (Navodilo o tem)
- Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da predložena medicinska dokumentacija ni izkazovala nenadne in nepredvidljive bolezni, ki bi tožencu objektivno onemogočala udeležbo na naroku, zato je bil njegov izostanek neopravičen.
VSL Sodba II Cp 1728/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo izpovedb prič v razmerju do tožbenih argumentov, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
VSL Sklep I Cpg 163/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru bi moralo sodišče tožniku omogočiti izjavo glede učinkov nove zakonske ureditve (ZPSVIKOB-1) na njegovo tožbo, preden je odločilo o pristojnosti.
VSL Sklep III Cp 38/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Direktiva 2014/59/EU Evropskega… · 85. člen URS · 22. člen URS · 26. člen ZBan-1 · 253.a člen ZBan-1 · 261.a člen ZBan-1 · 347. člen ZBan-1 · 350. člen ZBan-1 · 350.a člen ZPSVIKOB · 45. člen ZPSVIKOB · 9. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPSVIKOB-1 · 27. člen ZPSVIKOB-1 · 27. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 3 ZPSVIKOB-1 · 33. člen ZPSVIKOB-1 · 48. člen ZPSVIKOB-1 · 5. člen ZPSVIKOB-1 · 5. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 6. člen ZPSVIKOB-1 · 6. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da je bila pravica do izjave kršena, ker organ tožniku ni omogočil seznanitve z dokazi, na podlagi katerih je ugotovil status podjetja v težavah.
UPRS Sodba I U 1636/2023-9 — Upravno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je o pristojnosti odločilo, še preden so tožniki imeli možnost oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z novo uveljavljenim zakonom ZPSVIKOB-1.
VSL Sklep III Cp 1810/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožnika pozvalo k izjavi o vztrajanju pri pritožbi po uveljavitvi novega zakona, vendar to ni nadomestilo manjkajoče možnosti za izjavo o vprašanju krajevne pristojnosti po novi specialni ureditvi.
VSL Sklep III Cp 1773/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik se ob vložitvi tožbe in pritožbe ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva (ZPSVIKOB-1), zato mu je bila kršena pravica do izjave glede procesnih možnosti razpolaganja z zahtevki.
VSL Sklep III Cp 1774/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Direktiva 2014/59/EU Evropskega… · 85. člen URS · 22. člen URS · 26. člen ZBan-1 · 253.a člen ZBan-1 · 261.a člen ZBan-1 · 350. člen ZBan-1 · 350.a člen ZPSVIKOB · 9. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPSVIKOB-1 · 27. člen ZPSVIKOB-1 · 27. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 33. člen ZPSVIKOB-1 · 48. člen ZPSVIKOB-1 · 6. člen ZUstS · 44. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do trditev toženk o obstoju najemne pogodbe, ki so bile ključne za presojo utemeljenosti zahtevka za izpraznitev nepremičnine.
VSC Sklep Cp 282/2024 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče kršilo pravico do izjave, ker je o postavitvi kolizijskega skrbnika odločilo, ne da bi predlog predhodno vročilo materi (predlagateljici), ki je s tem izgubila možnost zastopanja koristi svojega otroka.
VSL Sklep IV Cp 1617/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče bi moralo tožnikom omogočiti, da se izjavijo o učinkih naknadno uveljavljene specialne zakonske ureditve (ZPSVIKOB-1) na njihove zahtevke, preden odloči o krajevni pristojnosti.
VSL Sklep III Cp 1341/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 22. člen URS · 26. člen ZBan-1 · 253.a člen ZBan-1 · 261.a člen ZBan-1 · 347. člen ZBan-1 · 350. člen ZBan-1 · 350.a člen ZPP · 192. člen ZPSVIKOB · 45. člen ZPSVIKOB · 9. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPSVIKOB-1 · 27. člen ZPSVIKOB-1 · 27. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 3 ZPSVIKOB-1 · 33. člen ZPSVIKOB-1 · 5. člen ZPSVIKOB-1 · 5. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 6. člen ZPSVIKOB-1 · 6. člen, odstavek 1 ZRPPB · 265. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni obravnavalo navedb o odškodninski odgovornosti na podlagi 26. člena Ustave RS in je napačno opredelilo primarno pravno podlago tožbe.
VSL Sklep III Cp 1493/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZBan-1 · 253.a člen ZBan-1 · 261.a člen ZBan-1 · 350.a člen ZPP · 163. člen ZPSVIKOB · 45. člen ZPSVIKOB · 9. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPSVIKOB-1 · 27. člen ZPSVIKOB-1 · 27. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 33. člen ZPSVIKOB-1 · 6. člen ZRPPB · 265. člen ZUstS · 44. člen -
Kršitev pravice do izjave nastane, če sodišče ne omogoči strankam opredelitve do spremenjene zakonodaje in njenega vpliva na pristojnost sodišča ter tožbeni zahtevek.
VSL Sklep III Cp 1301/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 161. člen URS · 22. člen URS · 26. člen ZBan-1 · 253.a člen ZBan-1 · 261.a člen ZBan-1 · 27. člen ZBan-1 · 27. člen, odstavek 1 ZBan-1 · 33. člen ZBan-1 · 350.a člen ZBan-1 · 6. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPSVIKOB · 45. člen ZPSVIKOB · 9. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1, alinea 1 ZRPPB · 265. člen ZUstS · 44. člen -
Stališče Vrhovnega sodišča, da stranki ni treba zagotoviti odgovora na odgovor državnega tožilstva, je v konkretnem primeru ocenjeno kot neskladno z ustavnosodno presojo pravice do izjave.
-
Sodišče je v obravnavanem primeru kršilo pravico do izjave, ker ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov, ki so se nanašali na zdravstveno stanje prosilca za mednarodno zaščito in s tem povezano tveganje nečloveškega ravnanja.
VSRS Sklep I Up 86/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker pritožnici, ki ne razume slovenskega jezika, ni omogočilo zaupnega posvetovanja z zagovornikom ob seznanitvi z obtožnico, ki je vsebovala tajne podatke.
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ne da bi tožniku vročilo pripravljalne vloge toženca, do katerih se sodišče ni opredelilo, s čimer je tožnika prikrajšalo za možnost izjave o odločilnih procesnih navedbah.
VDSS Sklep Psp 15/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri sankcije upoštevalo nepreverjeno izpovedbo oškodovanke o odnosu obtoženca po storitvi dejanja, ne da bi obtožencu omogočilo izjavo o teh navedbah.
VSL Sodba VI Kp 61217/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila fikcija vročitve na naslov dejanskega bivališča ustavno dopustna, saj je bila stranki zagotovljena realna možnost seznanitve s sodnim pisanjem.
-
Kršitev pravice do izjave je podana, če sodišče vabilo na prvi narok vroči le pooblaščencu, ki je pooblastilo že odpovedal, namesto da bi ga vročilo neposredno stranki.
VSL Sklep I Cpg 19/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče bi moralo tožnici vročiti odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spornega predmeta, preden je samo določilo novo vrednost spora.
VSM Sklep I Cp 415/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker stranki ni omogočilo seznanitve s psihološkim mnenjem, na katerem je utemeljilo sklep o postavitvi zagovornika otroku.
VSC Sklep I Cp 383/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je brez utemeljenega razloga zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje priče in pridobitev informacij, s katerimi je udeleženka želela dokazovati svojo nedolžnost glede očitkov o grožnjah.
VSM Sklep III Cp 698/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do trditev toženke, da tožnica po zaključku blagajn ni več opravljala dela, temveč je le čakala na razdelitev napitnin.
VDSS Sklep Pdp 108/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker se prvostopenjsko sodišče ni obrazloženo opredelilo do bistvenih navedb stranke in je zavrnilo dokaze na pavšalen način.
VSL Sklep I Cp 1552/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nepravilna vročitev ugotovitvenega zapisnika je tožnici onemogočila seznanitev z dokazi in dejstvi, na katerih temelji inšpekcijska odločba.
UPRS Sodba I U 606/2021-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker toženki ni bila vročena pripravljalna vloga tožnika, v kateri so bile navedene odločilne trditve o dogodku, zaradi česar se o njih ni mogla izjaviti.
VSK Sklep I Cp 668/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do izjave, ker se prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do pravnih argumentov tožene stranke glede nedopustnosti začasne odredbe.
VSL Sklep I Cpg 565/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila pravica do izjave kršena, ker sodišče dolžniku ni vročilo odgovora na ugovor in predlog za odlog izvršbe, svojo odločitev o zavrnitvi ugovora pa je oprlo prav na navedbe iz teh nevročenih vlog.
VSL Sklep I Ip 1315/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je o stroških postopka odločilo na podlagi odgovora na tožbo, ki tožeči stranki ni bil vročen pred izdajo sklepa.
VSL Sklep II Cp 1639/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče se ni dolžno opredeliti do trditev stranke o protiustavnosti predpisa, če je zahtevek mogoče zavrniti že iz drugega samostojnega nosilnega razloga, kot je npr. odsotnost pogodbenega razmerja.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 1 -
Kršitev pravice do izjave nastane, če sodišče dolžnika ne opozori, da bo v primeru neodgovora na predlog za sodne penale štelo navedbe za priznane in predlogu ugodilo.
VSL Sklep I Ip 993/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker je tožena stranka v vlogi, v kateri bi morala odgovoriti na navedbe, namesto tega predložila mnenje strokovnjakinje, ki ga ni pravočasno napovedala, sodišče pa je mnenja strank pravilno ocenilo kot nerelevantna.
VSK Sodba Cpg 90/2022 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: Izvedbena uredba Komisije · 2. člen Izvedbena uredba Komisije · 2. člen, odstavek f Zakon o ratifikaciji Konvencije… · 35. člen Zakon o ratifikaciji Konvencije… · 35. člen, odstavek 2 Zakon o ratifikaciji Konvencije… · 35. člen, odstavek 3 Zakon o ratifikaciji Konvencije… · 45. člen Zakon o ratifikaciji Konvencije… · 45. člen, odstavek 1 Zakon o ratifikaciji Konvencije… · 45. člen, odstavek 1, točka b Zakon o ratifikaciji Konvencije… · 46. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 10 -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker stranki ni vročilo ugovora nasprotne stranke, ki je vseboval pravno pomembna naziranja o mednarodni pristojnosti, do katerih se stranka ni mogla opredeliti.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo, da ureditev v 148. členu ZDavP-2 krši pravico do izjave, ker poroku ne zagotavlja možnosti izjave pred izdajo sklepa o izvršbi.
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker je kljub desetim razpisanim narokom in naroku na domu toženke ni moglo zaslišati zaradi njene odsotnosti, zato je utemeljeno izvedlo dokazni postopek brez njenega zaslišanja.
VSL Sodba I Cp 220/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker upniku ni omogočilo opredelitve do navedb dolžnikovega dolžnika glede višine rubljivih prejemkov pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe.
VSM Sklep I Ip 318/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obsojenke ni seznanilo z rezultati poizvedb pri upravni enoti in pošti, ki so bile odločilne za presojo pravočasnosti njene pritožbe.
VSL Sklep VII Kp 63713/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 22. člen -
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se v sklepu o ugovoru dolžnika ni vsebinsko opredelilo do ključnih navedb upnice glede poplačila dolga v izvršilnem postopku.
VSC Sklep I Ip 87/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do tožnikovih navedb o vzročni zvezi med opustitvijo (odsotnost varovalne ograje) in nastalo škodo.
VSRS Sklep II Ips 91/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti oprlo na navedbe upnika, ki dolžniku niso bile vročene v odgovor.
VSM Sklep I Ip 30/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je z neupravičeno uporabo pravil o sporu majhne vrednosti nedopustno omejilo tožečo stranko pri podajanju argumentov, kar je privedlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka.
VSL Sklep II Cp 2140/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do vloge pritožnice, temveč je svojo dolžnost štelo za izpolnjeno zgolj zato, ker je odgovorilo na identične navedbe drugih udeležencev v postopku.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker ni utemeljilo zavrnitve dokazov v postopku določitve pripadajočega zemljišča, kjer so se stališča izvedenca med postopkom spreminjala.
VSL Sklep I Cp 2092/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkljiva seznanjenost z delom procesnega gradiva v postopku sprejema v varovani oddelek brez privolitve še ne predstavlja absolutne kršitve pravice do izjave.
VSC Sklep II Cp 439/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da dolžnik ni bil prikrajšan v pravici do izjave, ker vloge, na katero se je skliceval v pritožbi, v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine dejansko ni vložil.
VSC Sklep I Ip 352/2021 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje spregledalo bistvene trditve toženke glede razlogov za izvedbo dokazov, kar je narekovalo razveljavitev odločbe.
VSL Sklep I Cp 913/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je sklep o prekinitvi postopka izdalo na podlagi vloge, ki toženi stranki predhodno ni bila vročena.
VSL Sklep I Cp 1060/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je opustitev soočenja prič in neopredelitev do protislovnih izjav stranke in priče pomenila kršitev pravice do izjave.
VSRS Sklep II DoR 432/2020 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do izjave, ker v odškodninskem sporu ni obrazložilo, zakaj so očitki o zlorabi stečajnega postopka s strani stečajnega upravitelja neutemeljeni, temveč je presojo osredotočilo le na seznanjenost pritožnice z obsegom stečajne mase.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je toženki onemogočilo odgovor na pripravljalno vlogo, v kateri je tožnik tik pred izdajo sodbe navedel nova dejstva in spremenil pravno podlago zahtevka.
VDSS Sklep Pdp 545/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do tožnikovih trditev o dosegljivosti na službeni telefon in opravljanju nalog v okviru t.i. body teama med vojaško misijo, kar je bilo za odločitev o zahtevku odločilnega pomena.
VDSS Sklep Pdp 392/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se v sodbi ni opredelilo do pravočasno vloženega odgovora na revizijo.
-
Sodišče je tožeči stranki odvzelo pravico do izjave, ker je o pristojnosti odločilo na podlagi navedb tožene stranke, ne da bi tožeči stranki omogočilo, da se do njih opredeli.
VSC Sklep I Cp 185/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 19. člen -
Sodišče je presodilo, da zavrnitev dokaza, ki ni pravno odločilen za ugotovitev dejstev, ne pomeni kršitve pravice do izjave.
VSL Sodba I Cp 474/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker stranki ni omogočilo seznanitve z dokaznimi listinami nasprotne stranke, zaradi česar se ta ni mogla učinkovito izjaviti o njihovi vsebini.
VSL Sklep I Cpg 568/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker se ni opredelilo do navedb in dokaznih predlogov v tožničini pripravljalni vlogi.
VDSS Sklep Pdp 190/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da ureditev upniške prisilne poravnave v ZFPPIPP dolžniku neupravičeno odreka možnost izjasnitve o lastni insolventnosti in obstoju terjatev, kar krši pravico do izjave.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do konkretiziranih ugovorov tožene stranke o prenehanju obveznosti z odstopom terjatev, ki so bili podprti z ustreznimi dokazi.
VSC Sklep Cp 429/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dolžniku omogočilo pravico do izjave glede predloga za odlog izvršbe, vendar je ocenilo, da odgovor upnika na to vlogo ni bil nujno potreben za postopek, zato stroški niso bili priznani.
VSM Sklep I Ip 1091/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je treba stranki omogočiti dopolnitev izvedenskega mnenja, če prvotno mnenje ne razjasni vseh odločilnih dejstev v sporu.
VSC Sklep Cpg 180/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče v obravnavanem primeru ni obrazloženo zavzelo stališča do navedb strank glede pretrganja zastaranja, kar je privedlo do kršitve pravice do izjave.
VSL Sklep I Cp 826/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker pri odločanju ni upoštevalo pravočasno podane trditvene podlage tožnika.
VSL Sklep I Cp 454/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila toženki vročitev dopolnitve tožbe v sporu majhne vrednosti pravilno opravljena, kar dokazuje podpisana vročilnica, zato očitana kršitev pravice do izjave ni bila podana.
VSC Sodba in sklep I Cpg 52/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je ukrep podaljšalo pred potekom roka, ki ga je samo določilo strankam za podajo izjav, ter ker je v obrazložitvi vnaprej odgovorilo na navedbe, ki jih stranke še niso podale.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se v obrazložitvi ni opredelilo do dokaznih predlogov za zaslišanje prič, kar pritožbeno sodišče ne more nadomestiti, saj gre za vprašanje dokazne presoje.
VSC Sklep Cp 497/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do vseh tožnikovih navedb glede škodnega dogodka, s čimer je onemogočilo preizkus pravilnosti sodbe.
VSC Sklep Cp 391/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Organ je kršil pravico do izjave, ker ni odgovoril na argument stranke o primerljivosti njenega položaja s položajem njenega očeta, kateremu je bila odškodnina že priznana.
UPRS Sodba I U 822/2016-6 — Upravno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je določba ZFPPIPP, ki zaradi nepredložitve listine o vpisu in vplačilu deležev avtomatično ustavi postopek prisilne poravnave, v neskladju z Ustavo.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker ni izvedlo predlaganega zaslišanja prič in se ni opredelilo do bistvenih navedb tožene stranke glede okoliščin sklenitve dogovora o ari.
VSL Sklep I Cp 410/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišči nižjih stopenj sta kršili pravico do izjave, ker tožnici nista omogočili dokazovanja dejstva, da je bila v spornem obdobju v obveznem zavarovanju na podlagi delovnega razmerja.
VSRS Sklep VIII Ips 341/2017 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni mogla uveljavljati kršitve pravice do izjave zaradi neizvedbe zaslišanja strank, ker sama takšnega dokaznega predloga sploh ni podala.
VSC Sodba Cpg 40/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve pravice do izjave, če je imela možnost podati odgovor na tožbene navedbe in dokaze, vendar tega ni storila.
VSL Sodba I Cpg 658/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da nestrinjanje s pravno argumentacijo stranke ali osredotočanje na druga odločilna dejstva zaradi drugačnega pravnega pogleda ne pomeni kršitve postopka.
VDSS Sodba Pdp 870/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da določba 286.b člena ZPP ne more biti podlaga za prekluzijo stranke pri uveljavljanju kršitev v zvezi z dokaznimi sklepi, ki še niso bili izdani.
VSRS Sklep II Ips 216/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave s tem, ko je dokazni predlog za zaslišanje prič zavrnilo pavšalno, o preostalih dokaznih predlogih pa sploh ni odločilo.
VDSS Sklep Pdp 697/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo dokazne predloge tožnice glede skrbnosti ravnanja poslovodstva, ne da bi obrazložilo razloge za zavrnitev.
VSL Sklep I Cpg 1136/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do tožničinih navedb o pridobitvi lastninske pravice na podlagi transformacije pravice uporabe po ZLNDL.
VSL Sklep II Cp 837/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se je oprlo na izvedensko mnenje iz drugega postopka, ne da bi stranki omogočilo kontradiktorno obravnavanje tega dokaza, ter zavrnilo predlog za postavitev izvedenca v predmetni zadevi.
VSC Sklep Cp 341/2017 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru se tožena stranka ni mogla sklicevati na kršitev pravice do izjave, ker je sodišče opustilo izvedbo dokazov, ki jih tožena stranka ni predlagala oziroma so bili predlagani s strani nasprotne stranke.
VSL Sodba II Cpg 657/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Opustitev vročitve odgovora na ugovor pristojnosti ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka, če vloga ni vplivala na odločitev.
VSL Sklep I Cpg 407/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokaz s sodnim izvedencem, ker uspešnost garancijske sheme ni bila odločilna za obveznost sklenitve nove pogodbe.
VSL Sodba II Cp 2367/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da se od strank, ki niso profesionalci, pričakuje le povprečna skrbnost in da domnevno soglasje za elektronsko vročanje ne more temeljiti na uporabi elektronske poti v nepovezanih predhodnih postopkih.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker zahtevane osebe ni seznanilo z listinami, ki jih je pridobilo od odreditvenega organa in so bile ključne za odločitev o predaji v postopku evropskega naloga za prijetje in predajo.
VSK Sklep I Kp 20042/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da če sodišče po izvedenem naroku ne bi upoštevalo ugotovljenih dejstev, bi to lahko pomenilo kršitev pravice do izjave, ne pa kršitve zaradi opustitve glavne obravnave.
VSL Sodba II Cpg 473/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo dokazni predlog s pričami, namesto da bi zoper priče, ki se niso odzvale vabilu, odredilo prisilni privod.
VDSS Sklep Pdp 948/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pritožnica ni bila prikrajšana pri pravici do izjave, saj je bila v postopku zastopana pooblaščenca, hkrati pa zahtevka za vračunanje daril ni konkretizirala.
VSL sklep II Cp 3321/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je upnik prejel procesno gradivo, ki je bilo podlaga za ustavitev izvršilnega postopka, šele sočasno z izpodbijanim sklepom.
VSM sklep I Ip 84/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je ožjo obrazložitev sodbe omejilo na prepis navedb tožnice in se ni opredelilo do listinskih dokazov tožencev.
VSL sklep I Cp 1791/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožeči stranki onemogočilo opredelitev do obračuna provizije, ki ga je tožena stranka predložila šele v zadnji pripravljalni vlogi.
VSL sklep II Cpg 1405/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, ker je z zavrnitvijo zaslišanja priče utemeljeno ocenilo, da dejansko stanje že zadostuje za odločitev.
VSM sodba I Cp 1024/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je bila pravica do izjave kršena, ker tožena stranka ni bila vabljena na glavno obravnavo.
VSL sodba I Cp 1834/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dolžniku pravica do izjave ni bila kršena, ker sodišče ni bilo dolžno zaslišati dolžnika za odločitev o začetku postopka osebnega stečaja.
VSL sklep Cst 765/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker toženi stranki ni omogočilo roka za odgovor na pripravljalno vlogo in dodatno listino, ki sta bili vročeni neposredno pred narokom.
VDSS sklep Psp 344/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Kršitev je bila podana, ker sodišče pritožnika ni seznanilo z uradnim zaznamkom, ki je vplival na odločitev o odreditvi pripora.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker pritožbeno sodišče ni vsebinsko odgovorilo na pritožbene očitke, temveč je zgolj povzelo stališče sodišča prve stopnje.
-
Sodišče je pojasnilo, da neizvedba dokaza ob ustrezni obrazložitvi razlogov ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
VSL sodba I Cp 1256/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru so sodišča kršila pravico do izjave, ker so brez ustrezne obrazložitve zavrnila pritožnikove dokazne predloge v delovnem sporu.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je kot nepotrebne zavrnilo dokazne predloge toženca, s katerimi je ta želel dokazati navideznost posojilne pogodbe.
VSL sklep II Cp 604/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da zapisnik o glavni obravnavi ne potrebuje izrecne navedbe o pravilni vročitvi vabila, če je dejansko stanje pravilnosti vabila izkazano v spisu.
VSL sodba I Cp 165/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je izvedlo narok v odsotnosti toženca, ki je svoj izostanek zaradi bolezni opravičil z medicinsko dokumentacijo, čeprav ni predložil zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu.
VSL sklep II Cp 582/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je izdalo končni sklep pred vročitvijo dopolnitev izvedenskih mnenj strankam, s čimer jim je odvzelo možnost podaje pripomb.
VSL sklep II Cp 497/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožničin dokazni predlog za postavitev novega sodnega izvedenca zavrnilo brez kakršnekoli obrazložitve.
VDSS sklep Psp 600/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo reparacijski zahtevek delavca zgolj na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika delodajalca, ne da bi stranki omogočilo dopolnitev trditvene podlage glede plačila plače v vtoževanem obdobju.
VDSS sklep Pdp 1170/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do dolžnikovih navedb o neobstoju pogoja nevarnosti za uveljavitev terjatve.
VSM sklep I Ip 1110/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do izjave, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov toženke glede dokazne vrednosti zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
VSL sklep II Cp 2991/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je brez argumentirane obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče, pri čemer je v dokaznem sklepu navedlo le splošno frazo o nepotrebnosti dokaza.
VSL sklep II Cp 2158/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ustavno sodišče je ocenilo, da je bil osemdnevni rok za ugovor zoper sklep o začasnem zavarovanju po ZOPNI nesorazmeren, saj je stranka prejela obsežno procesno gradivo šele ob vročitvi sklepa, kar ji je onemogočilo učinkovito obrambo.
-
Sodišče obravnava dopustnost upoštevanja trditev, ki jih je stranka podala šele v odgovoru na pritožbo, ne da bi bila nasprotni stranki dana možnost izjave o njih.
VSRS sklep II DoR 243/2015 — Vrhovno sodišče
-
V zemljiškoknjižnem postopku je bila pravica do izjave kršena, ker sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo ugovora nasprotnega udeleženca, pritožbeno sodišče pa je odločitev spremenilo v škodo pritožnika zgolj na podlagi navedb v pritožbi, do katerih se pritožnik ni mogel opredeliti.
-
Kršitev pravice do izjave je bila podana, ker sodišče dedinji ni vročilo predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju s pripadajočimi prilogami.
VSL sklep II Cp 1664/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pravica do izjave zagotovljena tudi v postopku odločanja o evropskem nalogu za prijetje in predajo, zlasti glede predloga preiskovalnega sodnika, ki vsebuje ključne razloge za predajo.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni upoštevalo dopolnitve revizije, ki je bila pravočasno oddana na kontaktni točki v smislu Zakona o poštnih storitvah.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožene stranke ni seznanilo s pripravljalno vlogo tožeče stranke in ji ni omogočilo odgovora nanjo.
VSL sklep I Cpg 764/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker so bili razlogi za zavrnitev zaslišanja prič med seboj v nasprotju in zato neprepričljivi.
VSL sodba II Cpg 570/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 163. člen ZPP · 163. člen, odstavek 2 ZPP · 205. člen ZPP · 205. člen, odstavek 1 ZPP · 205. člen, odstavek 1, točka 4 ZPP · 214. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 452. člen ZPP · 453. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave s pomanjkljivo obrazložitvijo zavrnitve dokaznega predloga, ki je bil podan po prvem naroku za glavno obravnavo.
VSL sklep III Cp 902/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožnika ni zaslišalo o okoliščinah nastanka nezgode in se ni opredelilo do njegovih navedb o vsebini poročil, ki so bila podlaga za zavrnitev zahtevka.
VSL sklep II Cp 582/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče kršilo pravico do izjave, ker toženke ni opozorilo na nujnost uporabe Navodila pri presoji odplačnosti pridobitve nepremičnin.
VSRS sklep II Ips 149/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je sklep o odškodnini izdalo pred potekom roka, ki ga je stranki določilo za izjasnitev o dopolnitvi izvedenskega mnenja.
VSL sklep I Cp 25/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je bila tožencu kršena pravica do izjave zaradi zavrnitve dokaznega predloga z izvedencem.
VSL sodba II Cp 3449/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pasivnost stranke pri uresničevanju pravice do zaslišanja ne sme povzročati nepotrebnega zavlačevanja postopka.
VSL sodba I Cpg 782/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo kršitev pravice do izjave zaradi napačne vročitve tožbe in vabila na narok, kar je bilo posledica zamenjave pošiljk med osebama z enakim imenom na istem naslovu.
VSL sklep IV Cp 3423/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožencu ni omogočilo pojasnila glede prometa na njegovem transakcijskem računu, na katerega je sodišče oprlo svojo oceno o višini njegovih dohodkov.
VSRS sklep II Ips 235/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do navedb o nadpolovičnem deležu na skupnem premoženju, saj je napačno štelo, da zavrženje nasprotne tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa trajno izključuje obravnavo teh navedb po spremembi koncepta nastanka skupnega premoženja.
-
Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni zaslišalo zakonitih zastopnikov glede spornega ustnega dogovora o odlogu plačila, ki ga je tožena stranka navajala kot obrambo.
VSL sklep II Cpg 1306/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je sodbo oprlo na dejstvo o statusu podpisnika dobavnice, ki ga tožena stranka ni priznala in ki ni bilo predmet dokazovanja.
VSL sodba II Cpg 850/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti na predlog tožnika, ne da bi toženi stranki vročilo predlog v izjavo, s čimer je kršilo njeno pravico do izjave.
VDSS sklep Pdp 531/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZIZ · 42. člen -
Sodišče je presojalo, ali je bila pravica do izjave kršena zaradi prekratkega roka za odgovor na pripravljalno vlogo, prejeto nekaj dni pred narokom.
VSL sodba I Cpg 1270/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do trditev tožeče stranke o povezavi med podpisno listo in pogodbo o upravljanju.
VSL sklep I Cp 811/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker Vrhovno sodišče pritožniku ni vročilo odgovora vrhovnega državnega tožilca na njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do dokaznega predloga za zaslišanje upnice, temveč je neutemeljeno sklepalo, da je stranka od dokaznega predloga odstopila.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker je pri odločanju o odškodninski odgovornosti prezrlo pravno relevantne navedbe in dokaze strank glede poteka škodnega dogodka.
VSL sklep II Cp 240/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je v reviziji zatrjevala kršitev pravice do izjave, ker se pritožbeno sodišče ni konkretno opredelilo do njenih pritožbenih navedb.
Sodba II Ips 254/2012 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je Vrhovno sodišče kršilo pravico do izjave, ker pri odločanju o reviziji ni upoštevalo pravočasno vloženega odgovora pritožnic.
-
Sodišče je presojalo, ali je prejem pripravljalne vloge tik pred narokom in zavrnitev roka za odgovor pomenila kršitev pravice do izjave.
VSL sodba I Cp 3403/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je ugovor dolžnika zavrglo kot prepozen, čeprav je bila zamuda posledica nejasnega pravnega pouka v avtomatiziranem izvršilnem postopku.
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno vročalo sodna pisanja na napačen naslov, kar je tožencu onemogočilo sodelovanje v postopku.
VSL sodba in sklep IV Cp 1490/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker prošnje za preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov in službene odsotnosti ni obravnavalo kot utemeljenega predloga za preložitev.
VSL sklep I Cp 549/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do trditev tožene stranke o prenehanju obveznosti, temveč je zadevo presojalo le z vidika odgovornosti za stvarne napake.
VSL sklep I Cpg 1137/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nedopustno poseglo v pravico do izjave, ker je pritožnici onemogočilo seznanitev s postopkom in podajo stališča v vseh fazah zemljiškoknjižnega postopka.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker ni upoštevalo pravočasno vloženega odgovora na predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe, ki ga je nasprotni udeleženec vložil po pošti.
Sklep Cp 2/2013 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do ugovora nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju, ki ga je toženec podal v vlogi, čeprav je bila njegova nasprotna tožba zavržena.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je po zaključku glavne obravnave pridobilo nove listine in nanje oprlo svojo odločitev, ne da bi tožniku omogočilo seznanitev z njimi.
VDSS sklep Pdp 792/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zaradi pomanjkljivih navodil v plačilnem nalogu (manjkajoča referenca) štelo ugovor za umaknjenega zaradi domnevno nepravočasnega plačila sodne takse.
-
Sodišče je tožniku onemogočilo dokazovanje izgubljenega dobička s tem, ko je zavrnilo zaslišanje prič in izvedenca, češ da tožnik ni predložil vnaprejšnjih pogodb, čeprav je šlo za začetek nove dejavnosti.
VSL sklep II Cp 3545/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da v konkretnem primeru tožena stranka v pripravljalni vlogi ni navedla novih pravno odločilnih dejstev, zato odgovor nanjo ni bil potreben.
VSL sodba I Cp 3318/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je tožnici odvzelo možnost dokazovanja njenih trditev s pomočjo izvedenca, s čimer je sodba postala neobrazložena v delu, ki se nanaša na strokovna medicinska vprašanja.
VSL sklep II Cp 1378/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je dokazne predloge tožnice zavrnilo zgolj s pavšalno navedbo o svoji že oblikovani prepričanosti na podlagi drugih dokazov.
Sklep VIII Ips 167/2010 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je trdil, da mu je sodišče s sporočilom, da se mu ni treba udeležiti nadaljevanja obravnave, onemogočilo sodelovanje pri zaslišanju nasprotne stranke, vendar je pritožbeno sodišče štelo, da je bila pravica do izjave zagotovljena s pravilnim vabilom na narok.
VSC sodba Cp 611/2011 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru sodišče ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo navedb tožeče stranke o predhodnem seznanjenju kupca z nepremičnino, kar je bistveno za presojo upravičenosti do provizije po pogodbi o nepremičninskem posredovanju.
VSL sklep I Cp 1978/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do izjave, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke glede tožničine dobre vere.
VSL sklep I Cp 1573/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker je v celoti ignoriralo dokazne argumente tožene stranke glede lastništva spornega osebnega vozila.
VSL sodba in sklep I Cp 1728/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do trditev o naravi sukcesivnih pogodb in načinu izplačila posojil ter do predloženih listinskih dokazov, ki so bili ključni za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Sklep II Ips 1144/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je samo ugotavljalo dejstva o pravočasnosti vložitve tožbe in na podlagi teh ugotovitev zavrglo tožbo, ne da bi stranki omogočilo, da se o teh dejstvih predhodno izreče.
VSC sklep Cp 39/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Osebna prisotnost stranke na naroku ni absolutna zahteva za zagotovitev pravice do izjave, če je stranka zastopana po pooblaščencu, ki aktivno sodeluje v postopku.
VSL sodba I Cp 4783/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršitev zagrešilo z izdajo sodbe pred iztekom roka za odgovor na delno spremenjen tožbeni zahtevek, s čimer je toženi stranki in stranskemu intervenientu odvzelo pravico do izjave.
VDSS sklep Pdp 1222/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je odločitev oprlo na dejstva, ki jih stranki nista zatrjevali, in hkrati ni izvedlo dokazov o zatrjevanih dejstvih.
VSL sklep I Cpg 1173/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je preložitev naroka utemeljena, saj vloga tožene stranke ni bila očitno neupoštevna zaradi prekluzije, zato je bila izjasnitev tožeče stranke nujna.
VSL sklep I Cpg 1022/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožniku z napačno uporabo prekluzijskih pravil iz 286. člena ZPP onemogočilo učinkovito obravnavanje zadev.
Sklep II Ips 270/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni ovrednotilo predloženih zdravniških potrdil, s čimer je tožniku kršilo pravico do izjave.
VSL sklep II Cp 2227/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker ni vročilo vsebinsko praznega odgovora na tožbo, saj se stranka na takšno vlogo ni mogla vsebinsko odzvati.
-
Sodišče je poudarilo, da se pravica do izjave ne razteza na procesne prekinitve, ki so posledica odločitev Ustavnega sodišča.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je dokazno ocenilo le listino ene stranke, ne da bi izvedlo dokaze, ki sta jih glede na trditveno podlago ponudili obe stranki.
VSL sodba in sklep II Cpg 198/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker stranke ob določitvi osemdnevnega roka za odgovor na pripravljalno vlogo ni opozorilo na prekluzivne posledice zamude.
VSL sklep I Cp 2441/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker tožnik ni bil zaslišan, saj se dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.
VSL sodba in sklep I Cp 634/09 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bila kršitev pravice do izjave podana, ker pritožnici ni bil omogočen pravočasen vpogled v gradbeno dokumentacijo, ki jo je nasprotna stranka predložila šele na zadnji obravnavi in je bila ključna za izvedensko mnenje.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožnika ni vabilo na tretjo obravnavo, na kateri je izvajalo dokaze in zaključilo postopek.
Sklep II Ips 781/2007 — Vrhovno sodišče
-
Toženec se ni udeležil naroka, ker je pričakoval ugoditev prošnji za preložitev, čeprav o tem ni prejel obvestila sodišča.
Sodba II Ips 697/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do predloga za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ki bi lahko vplival na oceno verodostojnosti navedb prosilk za azil.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnika nista izkoristila možnosti odgovora na pritožbo za navajanje kršitev dokaznega postopka, zato sodišče druge stopnje ni kršilo njunih procesnih jamstev.
-
Sodišče je presodilo, da pravica do izjave ni bila kršena, ker je udeleženec po zapustitvi naroka svoja stališča lahko podal v kasnejši pripravljalni vlogi.
VSK sklep I Cp 727/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je štelo, da se socialna stiska lahko dokazuje izključno s potrdilom Centra za socialno delo, ne da bi samo raziskalo obstoj stiske v konkretnih okoliščinah.
-
V tej zadevi je bila pravica do izjave kršena, ker sodišča niso upoštevala navedb o pasivni vlogi družbenikov po izbrisu družbe iz sodnega registra.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se v izvršilnem postopku ni opredelilo do pritožbene navedbe o nepravilni vročitvi izvršilnega naslova.
-
V konkretnem primeru je pritožnica zatrjevala kršitev pravice do izjave, ker naj sodišče ne bi upoštevalo njenega odgovora na pritožbo, vendar je Ustavno sodišče ugotovilo, da se je sodišče z odgovorom seznanilo in nanj odgovorilo.
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker pritožnica ni konkretizirala dejstev, ki bi jih lahko navedla le ob zaslišanju, in ne v že vloženih pisnih vlogah.
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker je pritožnikovo vlogo, ki ni bila sprejeta na naroku, kljub temu upoštevalo v dokaznem postopku.
-
Očitek kršitve pravice do izjave je bil zavrnjen, ker sodišče ni bilo dolžno odgovoriti na navedbe, ki so bile v pritožbenem postopku podane kot nedopustne novote.
-
Pritožnik je kršitev utemeljeval z nestrinjanjem z odločitvijo Vrhovnega sodišča in neupoštevanjem prepozne vloge, kar ne zadostuje za ugotovitev kršitve.
-
Pritožnica ni izkazala potrebe po posebnem roku za odgovor na pripravljalno vlogo, prav tako pa ji pravica do izjave ni bila kršena zgolj zaradi odsotnosti roka za odgovor na spremenjeno pravno stališče sodišča.
-
Pritožnika nista izkazala, da jima je bila v postopku o prekršku onemogočena pravica do izjave ali pravica do obrambe.
-
Višje sodišče je v gospodarskem sporu na podlagi nespremenjenih ugotovitev prvostopenjskega sodišča drugače pravno ovrednotilo dopis stranke kot ponudbo za poravnavo, kar ne pomeni nedovoljenega posega v dejansko stanje.
-
Sodišče bi moralo pritožnici v izvršilnem postopku dati možnost, da se izreče o prehodu terjatve in svoji pasivni legitimaciji po spremenjeni sodni praksi glede odgovornosti družbenikov izbrisanih družb.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožbeni zahtevek za odškodnino napačno obravnavalo kot zahtevek za izplačilo plače iz delovnega razmerja, čeprav je bila plača v tožbi zgolj instrument za izračun materialnega prikrajšanja.
-
Pritožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da bi mu bila v postopku o prekršku odvzeta možnost podaje zagovora ali seznanitve z navedbami nasprotne stranke, zato ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
-
V obravnavanem primeru upravni organ ni omogočil stranki izjave o podatkih iz mednarodnih poročil o stanju v tuji državi, na katere je oprl svojo odločitev o prošnji za azil.
-
Sodišče je svojo odločitev o zavrnitvi začasne odredbe oprlo na poročilo CSD, s katerim tožnica ni bila seznanjena in se do njega ni mogla izjaviti, kar ji je onemogočilo pravočasno pojasnilo o napačnih navedbah v poročilu.
VSK sklep I Cp 1604/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ocenilo, da je Višje sodišče s svojo obrazložitvijo zadostilo standardom pravice do izjave, ko je jasno pojasnilo, zakaj pritožnik ni dedič in kako je presodilo določbe izročilne pogodbe.
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker upravni organ ni omogočil stranki izjave o mednarodnih poročilih o stanju v državi izvora, na katera je oprl odločitev o zavrnitvi azila.
-
V tej zadevi je bilo ocenjeno, da je bila zavrnitev izločitve listin s strani Vrhovnega sodišča ustrezno obrazložena in vsebinsko utemeljena.
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave, ker v izvršilnem postopku ni imel možnosti sodelovati pri odločanju o prehodu obveznosti nanj kot novega dolžnika.
-
V konkretnem primeru je bila pravica do izjave zagotovljena s pisno možnostjo izjasnitve o ugotovitvah v zapisniku, ne glede na neizvedbo ustne obravnave.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z višino stroškov postopka ali pavšalno zatrjevanje neskladnosti s sodno prakso ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni izvedlo ali obrazloženo zavrnilo dokaznih predlogov dolžnika za zaslišanje preostalih prič.
VSL sklep IV Cp 1558/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče obrazložilo razloge za zavrnitev dokaznega predloga, s čimer ni prišlo do kršitve pravice do izjave.
-
Vrhovno sodišče je utemeljilo zavrnitev gradbenega dovoljenja z mankom soglasij mejašev, kar je bilo v skladu z zahtevami prostorskega akta.
-
Vrhovno sodišče se ni dolžno opredeliti do revizijskih navedb o odstopu od sodne prakse nižjih sodišč, saj je Vrhovno sodišče tisto, ki oblikuje enotno sodno prakso.
-
Sodišče je ocenilo, da pravica do izjave ni bila kršena, saj je pritožnica imela možnost podati stališča v odgovoru na tožbo in prek pooblaščenca na naroku, zaslišanje stranke pa ni bilo predlagano za dokazovanje sporne okoliščine.
-
Pritožnica ni mogla utemeljiti kršitve pravice do izjave, ker dokazov, za katere je trdila, da jih sodišče ni upoštevalo, ni predložila že v rednem sodnem postopku.
-
Pritožnica je svojo pravico do izjave uresničila s tem, ko je naknadno odobrila procesno dejanje pooblaščenca in se s tem seznanila z vsebino sklepa o izvršbi.
-
Sodišče je zahtevi po obrazložitvi zadostilo, ko je pritožnici pojasnilo, zakaj je njene navedbe štelo za neupoštevno pritožbeno novoto.
-
Sodišče je poudarilo, da nestrinjanje z dokazno oceno sodišča in neuspeh v dokazovanju dejanskega stanja ne pomenita kršitve ustavne pravice do izjave.
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker se zaradi ugotovljene pravnomočno razsojene stvari ni bilo dolžno opredeliti do navedb o vračunavanju darila v dedni delež.
-
Sodišče je razsodilo, da se stranka z neopravičeno odsotnostjo z obravnave odpove pravici do izjave le glede že znanih dejstev, ne pa tudi glede naknadne spremembe tožbenega zahtevka, o kateri ni bila obveščena.
Sodba in sklep VIII Ips 81/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve pravice do izjave, če je imela možnost argumente predstaviti v pritožbenem postopku, pa jih je opustila zaradi lastne napačne pravne ocene.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev, ker prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo navedbe tretje osebe o neobstoju objave zapisnika o rubežu v Uradnem listu ob sklenitvi pogodbe.
-
Sodišče ni kršilo pravice do izjave, ker je utemeljeno zavrnilo prepozne navedbe o lastništvu, o katerem se je odločalo v drugem postopku.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je nedopustno zavrnilo dokazne predloge tožnika, kar je vplivalo na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja.
VSL sklep I Cp 418/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti, ker stranki ni omogočilo aktivnega sodelovanja pri izvajanju dokazov, ki so bili ključni za presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja.
Sklep VIII Ips 214/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v postopku zatrjeval kršitev pravice do izjave, ker sodišče ni v celoti odgovorilo na njegove pritožbene navedbe glede dokazne ocene prič o njegovem delu v času bolniškega staleža.
Sodba VIII Ips 82/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je nedopustno spremenilo dejansko stanje, ne da bi razpisalo obravnavo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sklep VIII Ips 114/2001 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča, ker pritožnici ni bilo omogočeno dokazovanje odločilnega dejstva in sodišče ni odgovorilo na njene trditve o kršitvi mednarodne konvencije.
-
Sodišče je zavrnilo očitke o kršitvi pravice do izjave, ker je ugotovilo, da je bila materialnopravna presoja v zadevi denacionalizacije utemeljena na gramatikalni razlagi zakona.
-
Sodišče je v obravnavanem primeru kršilo pravico do izjave, ker je začasno odredbo izdalo zgolj na podlagi navedb ene stranke, ne da bi drugi stranki omogočilo sodelovanje v postopku.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožencu ni pravilno vročilo vabila na narok za zaslišanje, nato pa je narok opravilo in glavno obravnavo zaključilo brez njegove navzočnosti.
VSL sklep I Cp 532/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče prezrlo navedbe, ki so bile za odločitev o sporu bistvenega pomena.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do pritožnikovih navedb in dokaznih predlogov ter je neutemeljeno štelo vprašanje temelja zahtevka za že rešeno v drugih postopkih.
-
Sodišče ni kršilo procesnih določb, ko ni ugodilo predlogu tožene stranke za preložitev naroka z namenom naknadnega odgovora na navedbe tožnice.
VSM sodba Cpg 299/93 — Višje sodišče v Mariboru