pravica do izjave obdolženca
Sentenca
Pravica do izjave obdolženca (5. člen ZKP) zahteva, da se obdolžencu omogoči seznanitev z vsemi dokazi in dejstvi, ki ga obremenjujejo, ter možnost, da se o njih izjavi. Kršitev te pravice nastopi, če sodišče izvede dokaz (npr. zaslišanje prič) pred obdolžencem, ne da bi ga o vsebini teh izpovedb naknadno seznanilo in mu omogočilo obrambo. Ta pravica je temeljna procesna garancija, ki zagotavlja kontradiktornost postopka in enakost orožij.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da kasnejša sprememba v nebistvenem delu obtožnega akta ni kršila pravice do obrambe.
VSRS Sodba I Ips 28944/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora ob predložitvi novega dokaza presoditi, ali je zaradi zagotovitve pravice do izjave nujna osebna navzočnost obdolženca na glavni obravnavi.
VSM sklep IV Kp 12774/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sklepe o priporu, ker osumljenec ni bil seznanjen z izpovedbami prič, zaslišanih pred njegovim zaslišanjem, kar mu je onemogočilo učinkovito izjavo o obremenilnih dokazih.
Sodba I Ips 299/2001 — Vrhovno sodišče