pravica do izjave v kazenskem postopku
Sentenca
Pravica do izjave je temeljna procesna garancija, ki obsojencu zagotavlja možnost, da se seznani z navedbami in predlogi nasprotne stranke ter se o njih učinkovito izjavi pred sodiščem. V postopku preklica pogojne obsodbe mora sodišče predlog za preklic vročiti obsojencu in njegovemu zagovorniku, da lahko slednji pripravita svojo obrambo. Opustitev vročitve predloga predstavlja kršitev načela kontradiktornosti in bistveno kršitev določb kazenskega postopka (371. člen ZKP), ki vpliva na zakonitost sodne odločbe.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obsojencu ni vročilo odgovora državnega tožilstva na njegov predlog za izrek enotne kazni.
VSM Sklep II Kp 87356/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je o predlogu za alternativno izvršitev kazni odločilo, še preden je obsojenec prejel in odgovoril na stališče tožilstva.
VSM Sklep II Kp 21570/2017-1 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 49. člen, odstavek 1 KZ-1 · 86. člen KZ-1 · 86. člen, odstavek 8 KZ-1 · 86. člen, odstavek 9 URS · 22. člen ZKP · 129. člen ZKP · 129.a člen ZKP · 16. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 4 ZKP · 403. člen -
Ustavno sodišče je presodilo, da ZKP ni v neskladju z Ustavo, ker načelo kontradiktornosti omogoča sodiščem, da osumljencu pravico do izjave zagotovijo neposredno na podlagi ustavnih določb, tudi v primeru pritožbe tožilca zoper zavrnitev zahteve za preiskavo.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obrambi ni vročilo listin, pridobljenih od tujih pravosodnih organov, na katerih je utemeljilo svojo odločitev o zavrnitvi izločitve dokazov.
VSL Sklep V Kp 70295/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obsojencu ni vročilo odgovora državnega tožilstva na zahtevo za obnovo kazenskega postopka, čeprav se je v sklepu na ta odgovor sklicevalo.
VSC Sklep II Kp 17498/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je v fazi preizkusa zasebne tožbe po ugovoru že presojalo dokazanost dejstev, namesto da bi se omejilo na preizkus formalne utemeljenosti obtožnega akta.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker zagovorniku in obdolžencu ni dalo zadostnega roka za odgovor na izvedensko mnenje v postopku odločanja o varnostnem ukrepu.
VSM Sklep II Kp 52810/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja izdalo, še preden se je iztekel rok, ki ga je obdolženki določilo za podajo izjave o tožilčevem predlogu.
VSM Sklep II Kp 17186/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker predloga za preklic pogojne obsodbe ni vročilo obsojenčevemu zagovorniku, temveč ga je zgolj nabilo na sodno desko, čeprav je imel obsojeni pooblaščenega odvetnika.
VSM Sklep IV Kp 52506/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obdolžencu ni omogočilo odgovora na predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja premoženjske koristi, ki je bil podan v okviru vložene obtožnice.
VSM Sklep II Kp 17805/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obdolžencu ni omogočilo odgovora na navedbe tožilstva, ki so bile podane kot odgovor na obdolženčevo izjasnitev.
VSM Sklep II Kp 21088/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršitev utemeljilo s tem, da stranke niso bile seznanjene z rezultati poizvedb pri Pošti Slovenije, kar jim je onemogočilo izjavo o pravočasnosti pritožbe.
VSM Sklep IV Kp 3140/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi se je obdolženec z neodzivanjem na vabilo na glavno obravnavo sam odrekel pravici do preverjanja verodostojnosti zagovora soobdolženca.
VSK Sodba II Kp 50095/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je stečajni upraviteljici za odgovor na predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja določilo zgolj peturni rok, kar je bilo ocenjeno kot neprimeren rok.
VSL sklep VII Kp 16999/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja premoženjske koristi odločilo, še preden je prejelo pravočasno vložen odgovor obdolženčevih zagovornikov.
VSC sklep III Kp 45435/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Obdolženec se je neudeležbe na glavni obravnavi opravičil z žetvijo industrijske konoplje, kar je sodišče pravilno štelo za neopravičljiv razlog, zaradi česar je bila izpovedba priče zakonito prebrana.
VSM sodba II Kp 9966/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali mora sodišče obdolžencu posredovati predlog državnega tožilca za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora.
Sodba XI Ips 6827/2009 (XI Ips 108/2009) — Vrhovno sodišče
-
Pritožniku ni bila kršena pravica do obrambe zgolj zato, ker ni bil vabljen na sejo pritožbenega senata, saj je imel možnost seznanitve z navedbami tožilstva.
-
Kršitev pravice do navzočnosti pri zaslišanju priče v preiskavi je bila odpravljena s kasnejšim zaslišanjem iste priče na glavni obravnavi, kjer je imela obramba polno možnost kontradiktornega zaslišanja.
Sodba I Ips 179/2005 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnik v ustavni pritožbi ni uspel izkazati, da mu je bila v postopku podaljšanja pripora kršena pravica do izjave, saj ni konkretiziral, katerih dejstev ali dokazov ni mogel predstaviti.
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila kršitev obveščanja o zaslišanju prič v preiskavi sanirana z vabilom na glavno obravnavo, na kateri se obdolženec brez opravičenega razloga ni pojavil.
Sodba I Ips 64/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obdolžencu ni omogočilo seznanitve z mnenjem državnega tožilca in odgovora nanj v postopku za izredno omilitev kazni.
-
Sodišče je presodilo, da uporaba izpovedbe priče, zaslišane po 165. členu ZKP v predkazenskem postopku, ne krši pravice do obrambe, če je utemeljen sum podprt z drugimi dokazi.