pravica do izjave v postopku
Sentenca
Pravica do izjave v postopku je temeljna procesna pravica, ki stranki zagotavlja možnost, da se seznani z vsem procesnim gradivom in navedbami nasprotne stranke ter se do njih opredeli pred izdajo sodne odločbe. Kršitev te pravice je podana, kadar sodišče svojo odločitev opre na vloge ali dejstva, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se do njih ni mogla izjaviti. Ta pravica izhaja iz načela kontradiktornosti in strankine osebne integritete, zato mora sodišče ne glede na specifične določbe procesnega zakona zagotoviti, da se stranko obravnava kot enakopraven subjekt postopka (22. člen URS, 339. člen ZPP, 15. člen ZIZ).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o bančništvu (ZBan-1)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o menici (ZM)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (BRSPP)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)
- Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
- Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat)
- Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)
- Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS)
- Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (BBHPP)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o medijih (ZMed)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)
- Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Evropskega parlamenta in…)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Zakon o društvih (ZDru-1)
- Slovenski računovodski standardi (Slovenski računovodski standardi)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba EU 1215/2012)
- Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (Uredba ES 1896/2006)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožnici ni vročilo toženčeve izjave o nasprotovanju umiku tožbe, v kateri so bile navedbe, pomembne za presojo cesijskega razmerja in odločitev o stroških.
VSL Sklep I Cp 24/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker dolžnici ni vročilo odgovora upnika na ugovor, čeprav je svojo odločitev o stroških utemeljilo prav na navedbah iz te vloge.
VSC Sklep I Ip 208/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je odločilo o namestitvi v zavod, ne da bi mu predhodno omogočilo podajo pisnega mnenja o zmožnostih in primernosti za obravnavo specifičnega varovanca.
VSL Sklep I Cp 1745/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožnici vročilo odgovor toženca na predlog za začasno odredbo, vendar ji ni omogočilo opredelitve do njega pred izdajo sklepa.
VDSS Sklep Psp 163/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Toženec je neuspešno uveljavljal kršitev pravice do izjave, ker se postopka ni udeležil, čeprav je bila vročitev opravljena skladno z zakonskimi določbami.
VSM Sodba I Cp 521/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik ni mogel oblikovati sklepčne tožbe po uveljavitvi ZPSVIKOB-1, ker mu sodišče ni omogočilo izjave glede vpliva zakonskih sprememb na njegov zahtevek.
VSL Sklep III Cp 2006/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker strankam ni dalo možnosti, da se izrečejo o vplivu uveljavitve ZPSVIKOB-1 na njihovo tožbo, preden je odločilo o svoji nepristojnosti.
VSL Sklep III Cp 1716/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožnikom kršilo pravico do izjave, ker jim ni omogočilo prilagoditve tožbenih zahtevkov po uveljavitvi specialne zakonske ureditve (ZPSVIKOB-1), ki je bistveno spremenila procesni okvir uveljavljanja odškodninskega varstva.
VSL Sklep III Cp 1643/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 22. člen URS · 26. člen ZBan-1 · 253.a člen ZBan-1 · 261.a člen ZBan-1 · 350. člen ZBan-1 · 350. člen, odstavek 1 ZBan-1 · 350.a člen ZPP · 191. člen ZPP · 191. člen, odstavek 1 ZPP · 192. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPSVIKOB · 45. člen ZPSVIKOB · 45. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB · 9. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPSVIKOB-1 · 27. člen ZPSVIKOB-1 · 27. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 3 ZPSVIKOB-1 · 33. člen ZPSVIKOB-1 · 4. člen ZPSVIKOB-1 · 4. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 48. člen ZPSVIKOB-1 · 48. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 5. člen ZPSVIKOB-1 · 5. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 6. člen ZPSVIKOB-1 · 6. člen, odstavek 1 -
Sodišče je neupravičeno zavrnilo zaslišanje mladoletnih hčera kot prič v postopku za izrek prepovedi približevanja, s čimer je nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do izjave.
VSM Sklep III Cp 736/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: URS · 22. člen URS · 25. člen ZNP-1 · 42. člen ZPND · 19. člen ZPND · 22. člen ZPND · 22.d člen ZPP · 233. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 ZPP · 357. člen ZPP · 357.a člen ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 3 ZPP · 366. člen -
Sodišče je presodilo, da pravica do izjave ni bila kršena, ker se je tožnica s sporno listino vsebinsko seznanila prek izvedenskega mnenja in je o njej lahko razpravljala ob ustni in pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja.
VSRS Sodba II Ips 32/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožniku naložilo dolžnost izjave o učinkih naknadno sprejetega ZPSVIKOB-1 na že vloženo tožbo, ker se stranka ob vložitvi tožbe s temi pravili ni mogla soočiti.
VSRS Sklep III R 17/2022 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 22. člen ZBan-1 · 253.a člen ZBan-1 · 261.a člen ZPP · 25. člen ZPP · 25. člen, odstavek 2 ZPP · 48. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen ZPSVIKOB-1 · 1. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 3. člen, odstavek 3 ZPSVIKOB-1 · 4. člen ZPSVIKOB-1 · 4. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 48. člen ZPSVIKOB-1 · 48. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 5. člen ZPSVIKOB-1 · 5. člen, odstavek 1 ZPSVIKOB-1 · 6. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker dolžniku ni vročilo odgovora Pošte Slovenije glede okoliščin vročitve sklepa o izvršbi, čeprav je na ta odgovor oprlo svojo odločitev.
VSM Sklep II Ip 804/2023 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZIZ · 100. člen ZIZ · 15. člen ZIZ · 40.c člen ZIZ · 42. člen ZPP · 139. člen ZPP · 142. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 4 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1 ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 3 -
Sodišče je presodilo, da stranki ni bila kršena pravica do izjave, ker je imela po zaslišanju priče dovolj časa, da se seznani z vsebino izpovedbe in poda pripombe oziroma predlaga dodatna vprašanja.
VSL Sodba in sklep II Cp 1280/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbeno sodišče ni vsebinsko odgovorilo na navedbe o neizpolnjenem standardu pojasnilne dolžnosti banke, s čimer je kršilo pravico do izjave.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker je izdalo nadomestni sklep na podlagi dolžnikove pritožbe, ne da bi jo pred tem vročilo v odgovor upnici, ki je vložila ugovor proti odpustu obveznosti.
VSL Sklep Cst 280/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno vsebinsko odločiti o ugovoru zoper ukrep prepovedi približevanja tudi v primeru, ko je čas trajanja ukrepa že potekel, preden je sodišče uspelo odločiti.
VSL Sklep IV Cp 1419/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora odločilo pred iztekom roka, v katerem bi pritožnica lahko podala odgovor na pritožbo.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je svojo odločitev o ugovoru oprlo na nove navedbe upnika v odgovoru na ugovor, ki dolžnici pred izdajo sklepa niso bile vročene.
VSC Sklep I Ip 84/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče ni obvestilo strank o zamenjavi sodnice, zaradi česar stranke niso mogle v zakonskem roku predlagati izločitve, kar je vodilo v razveljavitev sklepa.
VSL Sklep I Cp 1884/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je uporabilo fikcijo vročitve ugovora v situaciji, ko se je pošiljka vrnila sodišču, upnik pa je izkazal aktivnost za seznanitev s postopkom.
VSM Sklep I Ip 765/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo nujnost seznanitve strank z dokumentacijo, ki jo je izvedenec uporabil pri izdelavi mnenja v postopku ureditve meje.
VSM Sklep I Cp 464/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 44. člen SPZ · 44. člen, odstavek 1 URS · 22. člen ZCes-1 · 12. člen ZCes-1 · 13. člen ZCes-1 · 14. člen ZCes-1 · 3. člen ZEN · 27. člen ZEN · 27. člen, odstavek 1 ZEN · 27. člen, odstavek 2 ZNP-1 · 167. člen ZNP-1 · 167. člen, odstavek 1 ZNP-1 · 5. člen ZPP · 5. člen ZZKat · 11. člen ZZKat · 12. člen ZZKat · 13. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker dolžniku ni vročilo upnikovih prilog, zaradi česar se ta ni mogel učinkovito izjasniti o vseh vidikih zadeve pred odločitvijo o ugovoru.
VSM Sklep I Ip 76/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožencu pravica do izjave ni bila kršena, ker mu je bil dostop do zvočnega posnetka omogočen tako pred sodiščem prve stopnje kot v pritožbenem postopku, vendar dostopa ni izkoristil.
VSL Sodba in sklep I Cp 1844/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je kršilo pravico do izjave, ker je pri odločanju spregledalo tožnikov odgovor na pritožbo.
VSRS Sklep II Ips 74/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je pravilnost vročitve tožbe v tujino utemeljilo na neprevedenih listinah v tujem jeziku in uradnih zaznamkih, namesto na nedvoumnih dokazih o pravilni vročitvi.
VSRS Sklep II Ips 71/2021 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: BRSPP · 12. člen BRSPP · 12. člen, odstavek 2 BRSPP · 12. člen, odstavek 3 BRSPP · 23. člen BRSPP · 8. člen BRSPP · 8. člen, odstavek 2 URS · 11. člen URS · 22. člen ZJRS · 1. člen ZJRS · 1. člen, odstavek 1 ZJRS · 5. člen ZJRS · 5. člen, odstavek 1 ZPP · 142. člen ZPP · 224. člen ZPP · 226. člen ZPP · 226. člen, odstavek 2 ZPP · 318. člen ZPP · 318. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 7 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 6. člen ZPP · 6. člen, odstavek 1 ZS · 5. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni obrazloženo zavrnilo dokaznih predlogov za zaslišanje prič, ki bi lahko potrdile pravočasnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sklep Pdp 264/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 25. člen ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 33. člen ZDR-1 · 33. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 34. člen ZDR-1 · 34. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 37. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke in brez soglasja stranke uporabilo izvedensko mnenje iz drugega postopka.
VSL Sklep I Cp 541/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da izvedba naroka brez udeležbe predlagateljice, ki se naroka kljub pravilnemu vabljenju ni udeležila, ne predstavlja kršitve pravice do izjave.
VSM Sklep III Cp 245/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče druge stopnje je nedopustno potrdilo sklep o zavrženju, čeprav je hkrati navedlo vsebinske razloge za zavrnitev predloga, s čimer je predlagateljici odvzelo možnost pritožbenega izpodbijanja meritorne odločitve.
VSRS Sklep II Ips 4/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ustavnost ureditve, ki je nasprotni stranki v postopku priznanja tuje sodne odločbe o razvezi preprečila vročitev sklepa in s tem možnost izjave.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker nasprotnemu udeležencu ni vročilo računa s specifikacijo opravljenega dela posebnega revizorja, preden je o tem računu odločilo kot o podlagi za plačilo stroškov.
VSL Sklep I Cpg 703/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 22. člen ZGD-1 · 318. člen ZGD-1 · 318. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 321. člen ZGD-1 · 321. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 321. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 50. člen ZGD-1 · 50. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 50. člen, odstavek 1, točka 6 ZGD-1 · 52. člen ZNP-1 · 42. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 -
V konkretnem primeru je bila pravica do izjave kršena, ker sodišče dolžniku ni vročilo upnikove vloge, na katero se je pri odločanju o odlogu izvršbe sklicevalo.
VSC Sklep I Ip 193/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da se pravica do izjavljanja razteza tudi na upravni spis in da je v ponovljenih postopkih nujno omogočiti stranki izjavo o novem procesnem gradivu, tudi če je njegova vsebina identična prejšnji.
VSRS Sodba X Ips 1/2020 — Vrhovno sodišče
-
Zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju strank ni pomenila kršitve pravice do izjave, saj toženca nista podala zadostne trditvene podlage, ki bi zahtevala dokazovanje.
VSL Sodba I Cpg 4/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje zagotovitve možnosti stranke za podajo pripomb na izvedensko mnenje v okviru postopka ugotavljanja pripadajočega zemljišča.
VSL Sklep I Cp 2344/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je odločitev o razveljavitvi klavzule oprlo na odgovor upnika, ki ga dolžnica pred izdajo sklepa ni prejela.
VSL Sklep I Ip 323/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker tožnika ni zaslišalo oziroma ni obrazložilo razlogov za zavrnitev njegovega dokaznega predloga za zaslišanje.
VDSS Sklep Pdp 550/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker predlagateljici ni vročilo odgovora nasprotnega udeleženca na njen predlog.
VSL Sklep IV Cp 1864/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec se je neuspešno skliceval na kršitev pravice do izjave, ker se ni udeležil naroka, čeprav je bil nanj pravilno vabljen in izostanka ni opravičil.
VSL Sodba I Cp 1636/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Kršitev pravice do izjave je bila podana, ker je sodišče pri izdaji sklepa upoštevalo mnenje CSD, s katerim toženka pred izdajo odločitve ni bila seznanjena.
VSL Sklep IV Cp 1866/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do izjave, saj v konkretnem primeru neuporabljene navedbe niso bile odločilne za zavrnitev predloga za začasno odredbo.
VSL Sklep I Cp 1607/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo zaslišanje prič, s katerimi je tožeča stranka dokazovala nasprotno od ugotovitev sodišča glede časa odtujitve predmeta leasinga.
VSL Sklep I Cpg 875/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 926. člen OZ · 926. člen, odstavek 5 OZ · 937. člen OZ · 937. člen, odstavek 2 OZ · 948. člen OZ · 948. člen, odstavek 2 URS · 23. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 340. člen ZPP · 354. člen ZPP · 354. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo dokazni predlog, s katerim je tožnica želela ovreči izpovedbo toženca glede prejema plače, kar je vplivalo na dokazovanje obstoja in obsega skupnega premoženja.
VSL Sklep I Cp 647/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do izjave, ker subsidiarni tožilki ni vročilo zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vrhovni državni tožilec, in ji ni omogočilo opredelitve do nje.
-
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vprašanja veljavnosti omejitve zavarovalnega kritja, ki ni bila določena na polici, kar je bilo za odločitev v zadevi bistveno.
VSM Sodba in sklep I Cpg 135/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje se v konkretnem primeru ni opredelilo do tožnikovih pravočasnih navedb o krivdni odgovornosti zavarovanca toženke, podanih na glavni obravnavi in v pripravljalni vlogi.
VSC Sklep Cp 513/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obsojencu in zagovorniku ni vročilo poročila centra za socialno delo o razmerah v obsojenčevi družini, ki je vplivalo na odločitev o prošnji za delo v splošno korist.
VSL Sklep I Kp 730/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obdolžencu in zagovorniku ni omogočilo zakonsko predvidenega 24-urnega roka za odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki je bil vložen tik pred iztekom veljavnosti prejšnjega sklepa.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožbeni očitek o nedopustnosti ustavnopravnega argumentiranja nižjega sodišča nasprotuje načelu ustavnopravnega dialoga.
VSL Sodba I Cp 1199/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je ugovor tretje zavrnilo na podlagi odgovora upnika, ki tretji ni bil vročen, s čimer ji je onemogočilo seznanitev z razlogi za nasprotovanje in podajo odgovora.
VSL Sklep I Ip 2187/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker nasprotnemu udeležencu ni vročilo zapisnika o zaslišanju prič pred iztekom pritožbenega roka.
VSL Sklep IV Cp 1385/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker udeležencem ni vročilo celotnega elaborata parcelacije, temveč le izvedeniško poročilo, s čimer jim je onemogočilo seznanitev s tehničnimi podatki in izračuni.
VSL Sklep I Cp 31/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZEN · 160. člen ZVEtL · 23. člen ZVEtL · 23. člen, odstavek 1 ZVEtL · 23.a člen ZVEtL · 23.a člen, odstavek 6 ZVEtL-1 · 12. člen ZVEtL-1 · 12. člen, odstavek 2 ZVEtL-1 · 12. člen, odstavek 3 ZVEtL-1 · 13. člen ZVEtL-1 · 13. člen, odstavek 1 ZVEtL-1 · 13. člen, odstavek 6 ZVEtL-1 · 3. člen ZVEtL-1 · 57. člen -
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker je sodnik oprl odločitev na stališča tožilstva, s katerimi pritožnica ni bila seznanjena.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se do zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje toženca ni argumentirano opredelilo niti na naroku niti v sodbi.
VSM Sklep I Cpg 131/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti stranki omogočeno opredeljevanje do višine stroškov brezplačne pravne pomoči, ki jih je dolžna povrniti, če pri njihovi prvotni odmeri ni sodelovala.
UPRS Sodba in sklep I U 575/2017-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožnikovih navedb o nepoštenosti pogodbenih pogojev v smislu 24. člena ZVPot, kar je pritožbeno sodišče napačno poskušalo odpraviti samo.
VSRS Sklep II Ips 176/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do ugovornih navedb stranke glede overitve tuje sodne odločbe in ni utemeljilo zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem.
VSRS Sklep Cp 8/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, ker med vročitvijo vabila s fikcijo in narokom za glavno obravnavo ni zagotovilo zakonskega 15-dnevnega roka za pripravo stranke.
VSC Sklep I Cpg 184/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je svojo odločitev oprlo na vlogo tožeče stranke, ki tožencu ni bila vročena, zaradi česar se toženec o navedbah ni mogel izjaviti niti pisno niti na naroku.
VSL Sklep I Cp 224/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave, ker ji sodišče ni podaljšalo roka za odgovor na obsežne nove trditve tožene stranke, vložene tik pred narokom.
VSL Sklep II Cp 1440/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršitev načela kontradiktornosti zavrnilo, ker je toženi stranki omogočilo odgovor na ugovor o nepristojnosti, s čimer sta imeli obe stranki možnost izjave.
VSL Sklep I Cpg 565/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se je pri odločanju o preživnini oprlo na podatke o šolanju, pridobljene po uradni dolžnosti, ne da bi upnici omogočilo, da se do njih opredeli.
VSM Sklep I Ip 428/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker predlagateljicama ni vročilo elaborata za evidentiranje stavbe pred izdajo sklepa, s čimer jima je odvzelo možnost opredelitve do strokovne podlage.
VSL Sklep I Cp 26/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je dolžniku vročilo odgovor na ugovor šele hkrati z odločbo, na katero je odgovor bistveno vplival.
VSL sklep II Ip 713/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila vročitev neveljavna, ker je bil toženec zaradi zdravljenja v tujini dalj časa odsoten, zato vročitev družinskemu članu ni zagotovila seznanitve s postopkom.
VDSS Sklep Psp 17/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožnikom ni omogočilo preizkusa izvedenskega mnenja o strokovni napaki zdravstvenega osebja in je neutemeljeno zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca.
VSL sklep II Cp 1571/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je presodilo, da je izključitev vročitve pritožbe v odgovor po 39. členu ZMed protiustavna v primerih, ko pritožbeno sodišče spremeni sodbo prve stopnje, saj to stranki odvzame možnost obrambe.
VSRS sklep II Ips 184/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje prič, ki bi potrdile pravočasno vložitev pritožbe pri organu prve stopnje.
VDSS sklep Psp 270/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je narok opravilo, preden je bilo mogoče šteti vabilo za vročeno, čeprav je bilo znano, da stranka sodna pisanja prejema s fikcijo.
VSL sklep I Cpg 1724/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker upniku ni vročilo ugovora v odgovor z opozorilom na posledice, čeprav je upnik utemeljeno pričakoval, da vsebinska obravnava ugovora še ni nastopila.
VSL sklep II Ip 2239/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je ravnalo prestrogo, ko je zavrnilo toženčevo pritožbo brez izvedbe dokazov o dejanskem prebivališču in možnosti seznanitve s tožbo.
VSRS sklep II Ips 95/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je pritožbeno sodišče v svojo odločitev vključilo trditve iz odgovora na pritožbo, s katerimi se nasprotna stranka ni mogla seznaniti.
VSRS sklep II Ips 79/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo zaslišanje priče, ki jo je tožena stranka predlagala za dokazovanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sklep Pdp 3/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je svojo odločitev o stroških oprlo na pripravljalno vlogo toženke, ki tožniku ni bila vročena.
VSL sklep I Cp 581/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo sodbo, ker pritožbeno sodišče ni odgovorilo na tožničine navedbe o odškodninski odgovornosti, ki bi lahko vplivale na končni izid spora o povrnitvi vlaganj v nepremičnino.
VSRS sklep II Ips 208/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožnici kršilo pravico do izjave, ker ni upoštevalo naknadno predložene služnostne pogodbe, za katero tožnica predhodno ni vedela.
VSRS sklep II Ips 253/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 217. člen SPZ · 217. člen, odstavek 1 SPZ · 222. člen URS · 22. člen ZPP · 11. člen ZPP · 228. člen ZPP · 264. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 4 ZPP · 286.b člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 371. člen ZPP · 379. člen ZPP · 379. člen, odstavek 1 ZTLR · 28. člen -
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker sodišče upnikoma ni vročilo vlog dolžnikov s priloženimi fotografijami, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o zavrnitvi predloga za določitev sodnih penalov.
VSL sklep I Ip 3677/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ker je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke, čeprav je stranka utemeljeno opozarjala na nepreverljivost predloženih obračunov.
VSL sklep II Cp 1372/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel s pritožbo, ker je imel možnost zahtevati ustno zaslišanje izvedenke, na katerem bi ji lahko postavil vprašanja, a tega ni storil.
VSL sodba IV Cp 2252/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je ugodilo dolžnikovi zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, ne da bi upniku pred izdajo sklepa omogočilo odgovor na vlogo.
VSL sklep I Ip 1201/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker strankam na naroku ni omogočilo zadostnega časa za proučitev petih novih vlog in prilog, ki sta jih prejeli tik pred obravnavo.
VSRS sklep II Ips 250/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zaključilo glavno obravnavo in izdalo sklep na podlagi naknadno predloženih dokazov, ne da bi strankam omogočilo njihovo obravnavanje.
VSL sklep I Cp 62/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila pravica do izjave kršena, ker tožena stranka ni mogla preizkusiti prepisa zvočnega posnetka, saj ji sam zvočni posnetek ni bil predložen.
VSL sklep in sodba I Cp 447/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni zaslišalo tožnice, ki je svojo odsotnost z naroka zaradi planiranih in plačanih počitnic pravočasno opravičila.
VDSS sklep Pdp 1172/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje strank in prič ter postavitev izvedenca, čeprav so bili ti dokazi ključni za razjasnitev dejanskega stanja v kompleksni odškodninski zadevi.
VSRS sodba in sklep II Ips 202/2013 — Vrhovno sodišče
-
Ureditev postopka določitve uklonilnega zapora je bila spoznana za neustavno, ker je omogočala odločanje brez predhodne možnosti storilca, da se izjavi o razlogih za neplačilo globe.
-
Sodišče je kršilo postopek, ker tožencem ni omogočilo ponovnega zaslišanja glede vprašanja, ali je tožnik dejansko opravil delo v denacionalizacijskem postopku.
VSL sodba I Cp 2423/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je storilo bistveno kršitev postopka, ker ni upoštevalo pripravljalne vloge tožeče stranke, v kateri je ta substancirala tožbeni zahtevek in predlagala dokaze.
VSL sklep I Cp 2435/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je izvedensko mnenje vročilo šele skupaj s sklepom, s čimer je upniku onemogočilo, da bi se do mnenja opredelil in predlagal dopolnitev dokaznega postopka.
VSM sklep I Ip 866/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je svojo sodbo oprlo na dejstva, ki niso bila predmet sodne presoje na dveh stopnjah, s čimer je pritožnik ostal brez instančne presoje odločilnega sklopa dejstev.
-
V konkretnem primeru je bila kršitev procesnih pravic podana, ker se dolžnik ni mogel seznaniti z odgovori Pošte Slovenije in ker sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika.
VSM sklep I Ip 507/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker toženi stranki pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka ni vročilo predloga tožeče stranke v izjavo.
VSL sklep I Cpg 674/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je uveljavljal kršitev pravice do izjave zaradi zavrnitve dokaznih predlogov, s čimer mu je bila po njegovem mnenju onemogočena dokazna podpora tožbenega zahtevka.
Sodba in sklep II Ips 709/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče druge stopnje ni omogočilo obravnavanja vprašanja obstoja pooblastila za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sklep VIII Ips 184/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do izjave, ker je o postavitvi skrbnika zapuščine odločilo brez obravnave in brez seznanitve vdove s predlogom drugih dedičev.
VSL sklep II Cp 2710/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je kršilo pravico do izjave, ker se v pritožbenem postopku ni opredelilo do relevantnih navedb tožeče stranke glede odstranitve reklamnih panojev.
Sklep III Ips 135/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je mogoče zoper vročilnico kot javno listino uveljavljati dokaze o njeni neverodostojnosti, če stranka določno zatrjuje in dokaže, da je bila vročitev opravljena na napačnem naslovu.
VSL sklep I Cpg 770/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je samo prvič vsebinsko presodilo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.
Sklep II Ips 246/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ne sme dati prednosti fikciji vročitve pred pravico do izjave, če stranka utemeljeno izpodbija dejstvo, da je na naslovu vročanja dejansko prebivala.
Sklep II Ips 793/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ker se ni opredelilo do ugovornih navedb tožene stranke, ki so bile pomembne za ugotovitev višine obveznosti, vlogo pa je pomotoma vložilo med dokaze namesto v redni listovni del spisa.
VSL sklep I Cpg 947/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve pravice do izjave, če sama ni podala trditev o odločilnih dejstvih, ki bi jih sodišče lahko obravnavalo.
Sodba II Ips 162/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da procesna omejitev števila vlog v sporu majhne vrednosti ne izključuje pravice do izjave o naknadno postavljenih zahtevkih, kot je pobotni ugovor.
VSL Sodba I Cpg 1093/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri odločanju o vročanju vlog v postopku izdaje začasne odredbe ravnati v skladu s težnjo po varovanju bistva človekove pravice do izjave, tudi če izrecna zakonska norma o vročanju konkretne vloge manjka.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni upoštevalo tožnikovih pripomb na izvedensko mnenje in je brez utemeljitve zavrnilo njegov predlog za zaslišanje izvedenca.
VDSS sklep Pdp 758/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišči sta kršili pravico do izjave, ker sta ugovore tožene stranke zoper sklep o izvršbi neutemeljeno označili za pavšalne in jih v nadaljnjem postopku nista vsebinsko obravnavali.
Sklep II Ips 193/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v obravnavanem primeru presodilo, da opustitev opredelitve do nebistvenih dejstev ne pomeni kršitve pravice do izjave.
VDSS sodba Pdp 395/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je dokazni predlog za zaslišanje prič zavrnilo z neutemeljenim sklicevanjem na prosto presojo dokazov, namesto da bi dokaze izvedlo.
Sklep II Ips 588/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvedba naroka dva dni po vročitvi predloga za začasno odredbo v času sodnih počitnic ni kršila pravice do izjave, ker je imela stranka možnost vložiti ugovor, s katerim je bila odločitev sodišča naknadno korigirana.
VSL sklep IV Cp 4302/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker dolžnicama ni vročilo obvestil upnikov o novih kršitvah izvršilnega naslova, na podlagi katerih je nato izdalo sklep o denarni kazni.
Sklep II Ips 290/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče pritožnici ni omogočilo uveljavljanja ugovora o pasivnosti družbenika izbrisane družbe, ki je postal pravno relevanten šele po odločbi Ustavnega sodišča U-I-135/00.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni obrazložilo zavrnitve predlogov za postavitev izvedenca in rekonstrukcijo škodnega dogodka.
VSL sklep III Cp 1247/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevi za izločitev izvedenca in ni upoštevalo pripomb strank, s čimer je kršilo njuno pravico do izjave.
VSL sklep IV Cp 1630/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je kršilo pravico do izjave, ker je prezrlo ugovor tožene stranke glede veljavnosti pravnega posla in o tem ni podalo obrazloženih razlogov.
Sklep II Ips 302/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zavrnitev dokaza z izvedencem grafologom vsebinsko obrazložena s sklicevanjem na notarsko overitev podpisa, kar ne predstavlja kršitve pravice do izjave.
Sodba II Ips 132/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pravilno opravilo narok v odsotnosti direktorja tožene stranke, ker odsotnost ni bila opravičena, s čimer ni bila kršena pravica stranke do sodelovanja v postopku.
Sodba VIII Ips 407/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavrženje revizije s strani Vrhovnega sodišča brez poziva na njeno dopolnitev ni pomenilo kršitve pravice do izjave, saj je pritožnik sam odgovoren za pravilno vložitev vloge.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je v dednopravnem sporu zaslišalo le oporočno pričo tožene stranke, ne pa tudi priče, ki jo je predlagala tožeča stranka za dokazovanje istih dejstev o veljavnosti oporoke.
Sklep II Ips 94/2006 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati, da mu je bila v postopku o prekršku kršena pravica do izjave oziroma možnost izvedbe dokazov v njegovo korist.
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge, ker ti ne bi mogli pripomoči k razjasnitvi dejanskega stanja glede nastanka zatrjevane škode in odgovornosti tožene stranke.
-
Sodišče je dolžnici kršilo pravico do izjave, ker je brez njene seznanitve z upnikovimi navedbami o kršitvi obveznosti izdalo sklep o denarni kazni.
VSK sklep II Cp 741/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Očitek o kršitvi pravice do izjave zaradi nevabljenja stranke na narok je neutemeljen, če je bil na narok vabljen njen pooblaščenec.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker pritožnici ni vročilo pritožbe upnice zoper prvostopenjski sklep, s čimer ji je onemogočilo odgovor na pritožbene navedbe.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je pritožnici odvzelo možnost opredelitve do dejstva, od katerega je bila odvisna odločitev o zahtevku zoper drugo toženo stranko.
-
Pritožnik ni izkazal kršitve pravice do izjave, ker ni dokazal, da bi predlagal soočenje s policisti ali zahteval svojo prisotnost pri njihovem zaslišanju.
-
Sodišče je štelo, da je bila pravica do izjave spoštovana, ker je stranka o vprašanju očetovstva imela možnost izjaviti se v že pravnomočno končanem pravdnem postopku.
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkljiva obrazložitev sodišča prve stopnje glede dokaznega predloga ni kršitev ustavne pravice, če se je do predloga kasneje opredelilo višje sodišče.
-
V konkretnem primeru pritožnika nista mogla uveljavljati kršitve pravice do izjave zaradi nevročitve sklepa o začetku postopka izbrisa, saj sta zoper končni sklep o izbrisu pravočasno vložila pritožbo in s tem dejansko sodelovala v postopku.
-
Sodišče se pri odločanju o procesnem sklepu o ustavitvi izvršilnega postopka ni dolžno opredeljevati do vsebinskih navedb o obveznosti plačila, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
-
Sodišče je presodilo, da ureditev prekluzije navajanja dejstev in dokazov v sporih majhne vrednosti ni v neskladju z Ustavo, če je stranki zagotovljeno ustrezno poučenje in možnost kontradiktornega postopka.
-
Sodišče je zavrnilo očitek o kršitvi pravice do izjave, ker pritožnica ni izkazala, da sodišči nista odgovorili na relevantne navedbe, temveč je zgolj izražala nestrinjanje z odločitvijo.
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se v obrazložitvi ni opredelilo do toženčevih ugovorov, zlasti do ugovora izpolnitve obveznosti, ki je bil za odločitev v zadevi ključnega pomena.
Sklep II Ips 480/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni ustrezno obrazložilo zavrnitve predloga za zaslišanje izvedenca geodetske stroke oziroma postavitve drugega izvedenca.
-
Vrhovno sodišče je kljub zmotnemu stališču o nedovoljenosti revizije zoper odločitev o obnovi postopka vsebinsko presodilo pritožnikove ugovore, s čimer ni prišlo do kršitve pravice do izjave.
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev vabila na sejo, kjer se obravnava ugovor zoper razrešitev delavca s posebnimi pooblastili, vedno pomeni absolutno kršitev, ne glede na naravo organa.
Sklep VIII Ips 247/2000 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnica ni navedla nobenih drugih razlogov, zaradi katerih bi bila izvedba naroka v obravnavani zadevi potrebna.
-
Sodišče je presodilo, da sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo predstavlja procesnotehnično odločitev, pri kateri predhodna izjava stranke ni nujna, če je stranka imela možnost odgovoriti v pritožbenem postopku.
-
Sodišče druge stopnje je dolžno preizkusiti, ali je bila zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče škodnega dogodka s strani sodišča prve stopnje utemeljena, zlasti kadar je število razpoložljivih dokazov majhno.
Sklep II Ips 438/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da v delovnih sporih ni podana dolžnost sodišča po izvajanju dokazov po uradni dolžnosti zgolj na podlagi pravice do enakega varstva pravic.