pravica do izjave v postopku o prekršku
Sentenca
Pravica do izjave je temeljna procesna garancija v postopku o prekršku, ki prekrškovnemu organu nalaga dolžnost, da storilcu pred izdajo odločbe omogoči seznanitev z očitki in podajo izjave o dejstvih in dokazih. Če storilcu ta možnost ni bila dana, je podana bistvena kršitev določb postopka (2. alineja 62. člena ZP-1). Kršitev je podana zlasti v primerih, ko pride do zamenjave identitete storilca, zaradi česar je bila odločba izdana osebi, ki prekrška ni storila.
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je dolžno pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo po 65. členu ZP-1 ugotoviti kršitev pravice do izjave o spremenjenem očitku in jo odpraviti, ne glede na to, ali je bila kršitev storjena že pred izdajo prvotne odločbe o prekršku.
VSL Sklep PRp 588/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker obdolženca ni seznanilo z naknadno pridobljenimi medicinskimi dokazi o prejeti terapiji, ki so bili ključni za presojo utemeljenega suma o vsebnosti alkohola v krvi.
VSC Sklep PRp 125/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo predlagane dokaze obdolženca in dokazno oceno oprlo izključno na dokaze prekrškovnega organa, do katerih se obdolženec ni mogel opredeliti.
VSM Sklep PRp 185/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker storilca ni seznanilo s konkretiziranim opisom dejanskega stanja prekrška, ki je dopolnjeval sicer abstraktni zakonski očitek, s čimer mu je onemogočilo učinkovito pripravo zahteve za sodno varstvo.
VSRS Sodba IV Ips 25/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila pravica do izjave zagotovljena, ker je bil storilec pozvan k izjavi in vabljen na zaslišanje, pri čemer je bil opozorjen na posledice neupravičenega izostanka.
VSC Sodba PRp 109/2021 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretni zadevi je bila kršitev podana, ker sodišče obdolženčevega zagovornika ni obvestilo o naroku za zaslišanje policistov kot prič, čeprav je obdolženec izrazil željo po obveščenosti o procesnih dejanjih.
VSC Sklep PRp 92/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker storilcu ni vročilo obsežnejših pojasnil prekrškovnega organa glede dejanskih in materialnopravnih vprašanj, ki so bila predložena sodišču šele po vložitvi zahteve za sodno varstvo.
VSC Sklep PRp 34/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je svojo dokazno oceno oprlo na izpovedbe prič, ki jih obdolženca nista imela možnosti neposredno zaslišati, čeprav je bila njihova izpovedba ključna za ugotovitev dejanskega stanja.
VSRS Sodba IV Ips 20/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni izvedlo predlaganih dokazov in zaslišanja policista, čeprav je storilec v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo trdil, da je opravljal dovoljen lokalni prevoz.
VSRS Sodba IV Ips 17/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je storilcu kršilo pravico do izjave, ker ga ni zaslišalo kljub nasprotujočim si dokazom o ključni okoliščini prekrška in storilčevemu dokaznemu predlogu.
VSRS Sodba IV Ips 45/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker mladoletniku ni vročilo mnenja svetovalnega centra, na podlagi katerega je izreklo vzgojni ukrep.
VSL Sklep PRp 121/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je izdalo sodbo takoj po prejemu dopolnitve izvedenskega mnenja, ne da bi storilcu omogočilo seznanitev z njim in podajo stališča.
VSRS Sodba IV Ips 9/2018 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila kršitev podana, ker je prekrškovni organ izdal plačilni nalog brez predhodnega zaslišanja kršitelja, čeprav prekršek ni bil zaznan neposredno na kraju samem.
VSRS Sodba IV Ips 67/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je svojo sodbo oprlo na dokazno gradivo iz spletne aplikacije (Google Maps), s katerim storilec ni bil seznanjen in se do njega ni mogel opredeliti.
VSRS Sodba IV Ips 45/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker prekrškovni organ odgovorne osebe sploh ni obvestil o prekršku in je ni poučil o njenih pravicah pred izdajo odločbe, s čimer ji je onemogočil pripravo obrambe.
VSRS Sodba IV Ips 36/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je storilcu kršilo pravico do izjave, ker mu je onemogočilo izjasnitev o fotografiji prekrška in opisu dejanskega stanja, ki sta bila vročena šele s plačilnim nalogom, zmotno pa je štelo, da je pravico do izjave izčrpal že pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo.
VSRS Sodba IV Ips 20/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je procesno pomanjkljivost prekrškovnega organa, ki lastniku vozila ni omogočil izjave o okoliščinah prekrška, saniralo z naknadnim pozivom storilki v okviru sodnega postopka.
VSC sodba PRp 50/2015 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče kršilo pravico do izjave, ker kršitelja ni pravilno vabilo na zaslišanje obremenilne priče, na katere izpovedbo je kasneje oprlo sodbo.
VSRS Sodba IV Ips 98/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno vsebinsko obravnavati obdolženčeve navedbe iz pisnega zagovora, tudi če zanje ni bil posebej pozvan, saj njihova ignoranca pomeni kršitev pravice do izjave.
VSC sklep PRp 232/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravice obrambe, ker je zavrnilo zahtevo za sodno varstvo brez zaslišanja storilca in izvedbe dokazov, čeprav je storilec v ugovoru izpodbijal dejansko stanje, ugotovljeno zgolj na podlagi posrednih navedb oškodovanca.
Sodba IV Ips 29/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v primerih, ko prekrškovni organ kršitelju ne omogoči seznanitve z dokazi, kršitelj kasneje v postopku s sodno varstvom ni prekludiran glede navajanja novih dejstev in dokazov.
VSK sodba PRp 3/2014 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: URS · 29. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je svojo odločitev oprlo na izjavo tretje osebe, s katero se kršitelj ni mogel seznaniti in se o njej izjasniti.
Sodba IV Ips 112/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker storilki ni omogočilo, da se izjavi o navedbah policistov, ki so bili obremenilne priče, pred izdajo sodbe o prekršku.
Sodba IV Ips 18/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker storilcu pred izdajo odločbe ni bila predočena povečava fotografije prekrška, na kateri je temeljila ugotovitev identitete vozila.
Sodba IV Ips 125/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravico do izjave, ker je o zahtevi za sodno varstvo odločilo, še preden je potekel rok, v katerem se je storilec lahko izjasnil o navedbah v opisu dejanskega stanja in vpogledal v spis.
Sodba IV Ips 95/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker storilca ni seznanilo s konkretiziranim opisom prekrška, ki ga je prekrškovni organ sestavil šele po vložitvi zahteve za sodno varstvo.
Sodba IV Ips 63/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pravica do izjave zagotovljena, ker sta policista storilcu na kraju samem predočila izjave očividcev in mu predstavila vse relevantne okoliščine prekrška.
Sodba IV Ips 64/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravice obrambe, ker se ni opredelilo do konkretnega dokaznega predloga za zaslišanje prič, ki bi lahko potrdile obdolženčev alibi.
Sodba IV Ips 92/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uradni zaznamek prekrškovnega organa, podan po vložitvi zahteve za sodno varstvo, predstavlja odgovor nasprotne stranke, do katerega mora imeti obdolženec možnost izjave.
Sodba IV Ips 45/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker je bil plačilni nalog izdan osebi, ki prekrška ni storila, pri čemer ji ni bila dana možnost, da se o očitanih dejstvih izjavi pred izdajo odločbe.
Sodba IV Ips 192/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila kršena pravica do izjave v primeru izdaje plačilnega naloga za prekršek, povezan z obremenitvijo vozila.
Sodba IV Ips 117/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev pravice do izjave očitana zaradi neskladja med datumom prekrška v obvestilu in datumom v kasneje izdani odločbi o prekršku, kar je onemogočilo ustrezno obrambo.
Sodba IV Ips 104/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker vabil na zagovor ni vročilo v zavod za prestajanje kazni zapora, kjer je obdolženka dejansko prebivala, čeprav bi bilo to mogoče ugotoviti.
Sodba IV Ips 116/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravico do obrambe, ker je sodbo oprlo na izpovedbo priče, zaslišane v nenavzočnosti obdolženca, čeprav je ta izrazil željo po navzočnosti pri izvajanju dokazov.
Sodba IV Ips 63/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker se je za storilko v postopku izdajala druga oseba, zaradi česar prava storilka ni imela možnosti podati izjave.
Sodba IV Ips 55/2009, enako tudi IV Ips 195/2010, IV Ips 203/2010, IV Ips 196/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali pomanjkljiva navedba kraja storitve prekrška v plačilnem nalogu pomeni kršitev pravice do izjave.
Sodba IV Ips 53/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni presojalo navedb obdolženca o neobstoju pravne podlage za prometno označbo, ki je bila ključni element očitanega prekrška.
Sodba IV Ips 37/2008 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila kršitev podana, ker prekrškovni organ sodišču ni predložil dokazila (delovnega naloga), s katerim je obdolženka utemeljevala svojo obrambo, zato se o teh dejstvih ni mogla učinkovito izjaviti.
Sodba IV Ips 45/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno presoditi navedbe obrambe, ki so vsebinsko povezane z očitanim prekrškom, tudi če so bile predložene kot priloga k pisnemu zagovoru.
Sodba IV Ips 17/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker storilca ni seznanilo z dodatnimi navedbami prekrškovnega organa, ki jih je ta posredoval sodišču šele po vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Sodba IV Ips 58/2007 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do obrambe, saj je bil v vabilu na zaslišanje ustrezno poučen o pravici do zagovornika.
-
Pritožnik ni konkretiziral očitka o neprimernem času za pripravo obrambe, poleg tega pa zadeva ni bila pravno ali dejansko zapletena, kar je vplivalo na oceno o zagotovljenosti učinkovite obrambe.
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pouk o pravici do ustnega zaslišanja vključen v vabilo obdolžencu, da bi bila zagotovljena učinkovita uresničitev pravice do izjave.