pravica do izjave v prekrškovnem postopku
Sentenca
Pravica do izjave v prekrškovnem postopku zagotavlja obdolžencu možnost, da se seznani z vsemi dokazi, listinami in vlogami, ki bi lahko vplivali na odločitev organa v njegovo škodo, ter da se o njih opredeli. Sodišče ali prekrškovni organ mora obdolžencu omogočiti, da zavzame stališče do vseh dejanskih in pravnih vprašanj, ki so predmet postopka. Kršitev te pravice predstavlja bistveno kršitev postopka, ki onemogoča pošteno obravnavo zadeve.
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)
- Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o finančni upravi (ZFU)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu (Uredba EU 165/2014)
- Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o sodiščih (ZS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da osebna zaznava policista pri prekršku uporabe mobilnega telefona med vožnjo zadostuje za izdajo plačilnega naloga, če je storilcu v nadaljevanju zagotovljeno sodno varstvo.
VSC Sodba PRp 27/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da pravni osebi ni bila odvzeta pravica do izjave, ker je voznik, ki je upravljal prevozno sredstvo, podal izjavo v imenu pravne osebe.
VSL Sodba PRp 319/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Uredba EU 165/2014 · 32. člen Uredba EU 165/2014 · 32. člen, odstavek 3 URS · 22. člen URS · 29. člen ZDCOPMD · 32. člen ZDCOPMD · 32. člen, odstavek 1 ZDCOPMD · 32. člen, odstavek 1, točka 6 ZDCOPMD · 32. člen, odstavek 2 ZDCOPMD · 32. člen, odstavek 2, točka 2 ZDCOPMD · 32. člen, odstavek 8 ZDCOPMD · 40.č člen ZDCOPMD · 40.č člen, odstavek 1 ZDCOPMD · 41. člen ZFU · 14. člen ZFU · 14. člen, odstavek 1 ZFU · 14. člen, odstavek 1, točka 11 ZFU · 2. člen ZFU · 25. člen ZFU · 25. člen, odstavek 1 ZFU · 25. člen, odstavek 2 ZFU · 25. člen, odstavek 4 ZP-1 · 115. člen ZP-1 · 115. člen, odstavek 2 ZP-1 · 154. člen ZP-1 · 154. člen, odstavek 1, točka 3 ZP-1 · 155. člen ZP-1 · 155. člen, odstavek 1 ZP-1 · 155. člen, odstavek 1, točka 6 ZP-1 · 155. člen, odstavek 1, točka 8 ZP-1 · 58. člen ZP-1 · 58. člen, odstavek 1 ZP-1 · 58. člen, odstavek 2 ZP-1 · 59. člen ZP-1 · 59. člen, odstavek 3 ZP-1 · 62. člen ZP-1 · 62. člen, odstavek 1, alinea 2 ZP-1 · 65. člen ZP-1 · 65. člen, odstavek 4 ZP-1 · 66. člen ZP-1 · 66. člen, odstavek 2 ZP-1 · 92. člen ZP-1 · 92. člen, odstavek 2 -
Sodišče je nepravilno štelo, da je storilec prekludiran pri navajanju dejstev v zahtevi za sodno varstvo, čeprav mu pred izdajo odločbe o prekršku ni bila dana možnost izjave zaradi napačnega vročanja.
VSC Sklep PRp 67/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dolžno izvesti ustno obravnavo in zaslišati storilca, če ta v zahtevi za sodno varstvo navede konkretne okoliščine, ki bi lahko vodile do razbremenitve odgovornosti za prekršek dela na črno.
VSRS Sodba IV Ips 22/2021 — Vrhovno sodišče
-
Prekrškovni organ je kršil pravico do izjave, ker storilcu ni podaljšal roka za izjavo, čeprav je slednji to glede na vsebino poziva utemeljeno pričakoval.
VSRS Sodba IV Ips 37/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo predlaganih razbremenilnih dokazov (grafološko mnenje), temveč je svojo odločitev oprlo zgolj na dokaze prekrškovnega organa.
VSM Sklep PRp 40/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: URS · 22. člen ZJRM-1 ZJRM-1 · 6. člen ZJRM-1 · 6. člen, odstavek 1 ZP-1 ZP-1 · 163. člen ZP-1 · 163. člen, odstavek 8 ZP-1 · 199. člen ZP-1 · 199. člen, odstavek 2 ZP-1 · 42. člen ZP-1 · 42. člen, odstavek 6 ZP-1 · 55. člen ZP-1 · 65. člen ZP-1 · 65. člen, odstavek 5 ZPrCP ZPrCP · 110. člen ZPrCP · 110. člen, odstavek 7 ZPrCP · 37. člen ZPrCP · 37. člen, odstavek 5 -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker storilca ni seznanilo z dopisom delodajalca, vendar je bila kršitev ocenjena kot nebistvena, saj dokaz ni bil odločilen za izid postopka.
VSRS Sodba IV Ips 31/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni ocenilo izpovedi priče, ki je potrjevala navedbe obrambe o obdolženkini neodzivnosti, čeprav so o tem izpovedovale tudi druge priče.
VSC Sklep PRp 100/2018 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče pritožniku ni omogočilo ustrezne kontradiktorne obravnave dokaznega gradiva (fotografij križišča), ki je bilo ključno za odločitev.
-
Sodišče je poudarilo, da prekluzija navajanja dejstev in dokazov iz drugega odstavka 55. člena ZP-1 ne sme preprečiti ugotavljanja materialne resnice, kadar storilec izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji plačilni nalog.
VSRS Sodba IV Ips 51/2016 — Vrhovno sodišče
-
Prekrškovni organ je pridobil izjavo tretje osebe, s katero se pritožnik ni mogel seznaniti in se o njej izjaviti, kar je kršilo načelo kontradiktornosti.
VSK sklep PRp 65/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker storilca ni seznanilo z naknadno pridobljeno izjavo delodajalca, ki je ovrgla storilčev alibi, podano v postopku pred prekrškovnim organom.
VSRS Sodba IV Ips 55/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ne da bi kršitelja seznanilo z izsledki preverjanja dejstev, ki jih je samo štelo za odločilna.
VSRS Sodba IV Ips 1/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kršiteljeva pravica do izjave ni bila kršena, ker po zakonu ni imel pravice do podajanja dodatnih pisnih argumentov v fazi odločanja o zahtevi za sodno varstvo.
Sodba IV Ips 12/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je v postopku s sodno varstvom spremenilo pravno kvalifikacijo prekrška na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka, ne da bi storilcu omogočilo izjavo o novem procesnem gradivu.
Sodba IV Ips 57/2013, enako tudi IV Ips 122/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru spremenilo pravno kvalifikacijo prekrška brez predhodne seznanitve obdolženca, kar je poseglo v njegovo pravico do izjave.
Sodba IV Ips 25/2013 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker je bila storilcu izdana globa za prekršek, ki ga je v njegovem imenu storila tretja oseba, zaradi česar storilec sploh ni bil seznanjen z očitki in ni imel možnosti podati izjave.
Sodba IV Ips 162/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali dopolnitev opisa dejanskega stanja s strani prekrškovnega organa po vložitvi zahteve za sodno varstvo brez seznanitve obdolženca predstavlja kršitev pravice do poštenega postopka.
Sodba IV Ips 141/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker je prekrškovni organ storilcu poslal le pavšalno obvestilo o prekršku brez navedbe konkretnih okoliščin (kdo, kdaj, kje), kar mu je onemogočilo učinkovito obrambo.
Sodba IV Ips 105/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena zaradi očitka, da storilka ni bila seznanjena z opisom dejanskega stanja, ki ga je prekrškovni organ posredoval sodišču skupaj z zahtevo za sodno varstvo.
Sodba IV Ips 85/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je svojo odločitev o spremembi pravne kvalifikacije prekrška oprlo na listinsko dokumentacijo, ki jo je prekrškovni organ poslal le sodišču, ne pa tudi storilcu, s čimer mu je onemogočilo učinkovito obrambo.
Sodba IV Ips 78/2008 — Vrhovno sodišče