pravica do izjave v upravnem sporu
Sentenca
Preden sodišče zavrže tožbo kot prepozno, mora tožeči stranki omogočiti, da se izjavi o dejstvih in dokazih, na katerih temelji ugotovitev o prepoznosti. Sodišče mora stranko seznaniti s svojim stališčem o pravočasnosti vloge, saj ima stranka pravico izpodbijati pravilnost ugotovitev o vročitvi, ki so podlaga za tek procesnih rokov. Kršitev te pravice predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev odločitve in vrnitev zadeve v nov postopek (77. člen ZUS-1).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)
- Zakon o zdravilih (ZZdr-1)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (Direktiva 2013/32/EU Evropskega…)
- Zakon o igrah na srečo (ZIS)
- Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)
- Zakon o tajnih podatkih (ZTP)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi fikcije vročitve, ne da bi tožniku omogočilo, da navede dejstva in predlaga dokaze o kasnejši dejanski vročitvi, s čimer je bila kršena njegova pravica do izjave.
VSRS Sklep I Up 12/2026 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZUS-1 · 77. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker tožnikoma ni vročilo odgovora na tožbo, v katerem je toženka izpodbijala dopustnost tožbe, čeprav je bilo to stališče odločilno za zavrženje tožbe.
VSRS Sklep V Ips 4/2024 — Vrhovno sodišče
-
Pritožbene navedbe o kršitvi pravice do izjave so bile zavrnjene, ker sodišče prve stopnje pri odločanju o začasni odredbi ni oprlo svoje odločitve na vlogo toženke, ki je bila tožnici poslana le v vednost.
VSRS Sklep I Up 22/2023, enako tudi VSRS Sklep I Up 27/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno oprlo odločitev o izključitvenem razlogu za subsidiarno zaščito na tajne podatke SOVA, s katerimi tožnik ni bil seznanjen.
VSRS Sklep X Ips 68/2021 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: Direktiva 2013/32/EU Evropskega… · 23. člen Direktiva 2013/32/EU Evropskega… · 23. člen, odstavek 1 URS · 23. člen ZMZ-1 · 31. člen ZMZ-1 · 31. člen, odstavek 2 ZMZ-1 · 31. člen, odstavek 2, alinea 3 ZPP · 332.a člen ZPP · 332.b člen ZPP · 332.c člen ZPP · 332.c člen, odstavek 1 ZPP · 332.c člen, odstavek 2 ZPP · 332.č člen ZPP · 332.č člen, odstavek 4 ZPP · 332.d člen ZTP · 3. člen -
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do dokaznih predlogov za zaslišanje prič, ki so bili ključni za presojo subjektivnega elementa pri zlorabi sistema DDV.
VSRS Sklep X Ips 199/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je prvostopenjsko sodišče o omejitvi dostopa do spletne strani odločilo brez predhodne vročitve predloga nadzornega organa ponudniku storitev informacijske družbe.
VSRS Sklep I Up 195/2017 — Vrhovno sodišče
-
Opustitev vročitve odgovora na tožbo, ki ne vsebuje vsebinskih novosti, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.
VSRS Sodba I Up 166/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo postopek, ker je zavrnilo dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnice, s katerim bi ta pojasnila pomen in vsebino elektronskih sporočil, ki jih je sodišče uporabilo kot ključni dokaz za ugotovitev usklajenega ravnanja.
VSRS Sklep X Ips 229/2014, enako tudi X Ips 231/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kršitev pravice do izjave ni podana, če se stranka ni izrekla o navedbah, ki niso bile podlaga za odločitev.
Sodba X Ips 597/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je tožniku onemogočilo seznanitev z obsežnim gradivom, ki je bilo označeno kot uradna tajnost, s čimer mu je preprečilo vsebinsko izjavo o pomembnih dokazih.
-
Tožeča stranka je imela možnost uveljavljati dejstva o svoji lojalnosti šele v pritožbenem postopku, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
Sklep I Up 374/2001 — Vrhovno sodišče