pravica do izjave v zapuščinskem postopku
Sentenca
Pravica do izjave (22. člen URS, 5. člen ZPP) v zapuščinskem postopku zahteva, da sodišče strankam omogoči seznanitev z vsemi dejstvi in dokaznimi sredstvi, na katere opira svojo odločitev, zlasti glede ugotavljanja vrednosti zapuščine. Če sodišče pri odločanju o višini nujnega deleža upošteva cenitve ali podatke, s katerimi stranke niso bile seznanjene in se do njih niso mogle opredeliti, stori bistveno kršitev določb postopka, ki vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker dedičem ni vročilo vloge so-dedinje, v kateri je ta prvič predlagala vključitev premičnine (traktorja) v zapuščino.
VSL Sklep I Cp 1455/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker stranki ni pravilno vročilo vabila na zapuščinsko obravnavo, kar je onemogočilo njeno udeležbo in izjasnitev o oporoki.
VSC Sklep Cp 24/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker dediču ni omogočilo vpogleda v cenitev agrarne skupnosti, na katero je oprlo izračun nujnega dednega deleža.
VSL sklep I Cp 875/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker dediča nista bila pravilno vabljena na zapuščinsko obravnavo in jima ni bila dana možnost podaje dedne izjave.
VSK sklep I Cp 1705/2006 — Višje sodišče v Kopru