pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca
Sentenca
Pravica obdolženca do izvajanja dokazov v njegovo korist (3. alineja 29. člena URS) se uresničuje s podajo dokaznega predloga. Sodišče nima ustavne dolžnosti, da po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva v korist obdolženca s pomočjo dokazov, ki jih obramba ni predlagala. Če obramba izvedbe določenega dokaza ne predlaga, sodišče s tem ne krši pravice do obrambe.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče bi moralo zaslišati pričo, ki bi lahko pojasnila naravo plačil za izobraževalno dejavnost, saj bi to vplivalo na oceno verodostojnosti dokazov o nedovoljenem sprejemanju daril.
VSL Sklep X Kp 68177/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 126. člen KZ · 126. člen, odstavek 5 KZ · 126. člen, odstavek 5, točka 2 KZ · 247. člen KZ · 247. člen, odstavek 2 KZ-1 · 241. člen KZ-1 · 241. člen, odstavek 1 KZ-1 · 241. člen, odstavek 2 KZ-1 · 241. člen, odstavek 4 KZ-1 · 99. člen KZ-1 · 99. člen, odstavek 10 KZ-1 · 99. člen, odstavek 10, točka 2 URS · 29. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 3 ZKP · 33. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 1 ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 6 ZZDej · 3. člen -
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni izvedlo predlaganega dokaza (izpis merilnika hitrosti), ki je bil v konkretnem primeru edino sredstvo za preveritev verodostojnosti navedb policista o izmerjeni hitrosti.
VSRS Sodba IV Ips 23/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je verodostojnost prič zavrnilo le na podlagi njihovega sorodstvenega ali osebnega razmerja z obdolžencem, ne da bi ocenilo vsebino njihovih izpovedb.
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi neobrazložene zavrnitve dokaznih predlogov obrambe, kar je kršilo pravico obdolženca do izvajanja dokazov v njegovo korist.
VSM Sklep III Kp 21177/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 173. člen KZ-1 · 173. člen, odstavek 3 KZ-1 · 191. člen KZ-1 · 191. člen, odstavek 1 KZ-1 · 53. člen KZ-1 · 53. člen, odstavek 2 KZ-1 · 53. člen, odstavek 3, točka 2 URS · 29. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 -
Sodišče je kršilo pravico do izvajanja dokazov, ker ni izvedlo dokazov, s katerimi je pritožnik dokazoval svoj alibi.
-
Sodišče je kršilo pravico do izvajanja dokazov, ker je zavrnilo zaslišanje prič, ki bi lahko potrdile dejansko podlago za obdolženčevo vrednostno oceno.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 1 -
Obsojenec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagal postavitve izvedenca grafologa, zato te opustitve ne more sanirati zgolj s pavšalnim navajanjem nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbi.
VSRS Sodba I Ips 37381/2013-146 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni zaslišalo prič, ki jih je storilec v zahtevi za sodno varstvo določno predlagal in konkretiziral njihovo vlogo pri razjasnitvi okoliščin prekrška.
VSRS Sodba IV Ips 73/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ravnalo arbitrarno, ko je selektivno uporabilo podatke iz kazenskega spisa, ne da bi obdolžencu omogočilo izvedbo dokazov, ki bi lahko vplivali na ugotovitev njegove odgovornosti.
VSRS Sodba IV Ips 59/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravice obrambe, ker je kot nedoločen zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič, ki sta bili v zahtevi za sodno varstvo ustrezno identificirani.
Sodba IV Ips 74/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je zavrnilo izvedbo razbremenilnega dokaza obdolženca z utemeljitvijo, da je dejansko stanje že dovolj jasno.
Sodba IV Ips 38/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ustavno jamstvo ne pomeni pravice do izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč le tistih, ki so za zadevo bistveni in relevantni.
Sodba I Ips 122/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do poštenega sojenja, ker ni zaslišalo osebe, ki jo je obdolženec v zagovoru navedel kot dejanskega voznika vozila v času prekrška, temveč je svojo odločitev oprlo zgolj na izpoved policistov.
VSK sodba PRp 313/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da obramba ni podala predloga za izvedbo dokazov, zato ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca.
Sodba I Ips 343/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče, ker je bila podana neformalna izjava priče, da o zadevi ne more podati nobenih relevantnih pojasnil.
Sodba I Ips 195/2007 — Vrhovno sodišče
-
Obramba ni zadostila svojemu bremenu, ker ni pojasnila, kaj naj bi predlagani otroci povedali drugače ali več od že izvedenih dokazov, zato je sodišče predlog za njihovo zaslišanje utemeljeno zavrnilo kot nepotreben.
-
V obravnavanem primeru sta prvostopenjski in drugostopenjski organ kršila ustavno pravico, ker nista izvedla predlaganega zaslišanja prič niti nista utemeljila razlogov za zavrnitev dokaznega predloga.
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke ni pomenila kršitve pravice do izvajanja dokazov, saj so bili kriteriji za zavrnitev dokaznega predloga izpolnjeni.
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo zavrnitev dokaznih predlogov v zvezi z identifikacijo voznika v prometni nesreči in vprašanje, ali je to vplivalo na pravico do obrambe.
Sodba I Ips 115/99 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče pravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje policista, saj pritožnik v zahtevi za varstvo zakonitosti ni izkazal pravne relevantnosti tega dokaza.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru zavrnitev dokaznih predlogov ni pomenila kršitve pravice do obrambe, saj sodišče ni ravnalo pristransko.
-
Sodišče je kršilo pravico do izvajanja dokazov, ker ni sprejelo dokaznih predlogov, ki bi lahko vzbudili dvom o krivdi obdolženca za kaznivo dejanje prikrivanja.
-
Sodišče je dolžno postaviti izvedenca psihiatrične stroke, če obdolženec navede okoliščine, ki vzpostavljajo sum o obstoju duševne bolezni ali motnje v času storitve dejanja; prav tako mora sodišče preveriti zatrjevan alibi, če je ta pravočasno in konsistentno uveljavljan.
Pravna podlaga: URS · 15. člen URS · 29. člen URS · 62. člen ZKP · 151. člen ZKP · 157. člen ZKP · 167. člen ZKP · 258. člen ZKP · 265. člen ZKP · 270. člen ZKP · 292. člen ZKP · 299. člen ZKP · 357. člen ZKP · 364. člen ZKP · 366. člen ZKP · 373. člen ZKP · 376. člen ZKP · 420. člen ZKP · 428. člen ZKP · 429. člen ZUstS · 1. člen ZUstS · 51. člen, odstavek 2 ZUstS · 52. člen, odstavek 3 ZUstS · 59. člen -
Sodišče je presodilo, da zavrnitev dokaznega predloga za analizo prstnih odtisov ni pomenila kršitve pravice do obrambe, saj sodišče samostojno presoja uporabnost dokazov.
Sodba I Ips 41/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je dokazne predloge obrambe zavrnilo s sklepom senata, razlogovanje za zavrnitev pa ustrezno navedlo v zapisniku in obrazložitvi sodbe.
Sodba I Ips 13/93 — Vrhovno sodišče