pravica do izvajanja razbremenilnih dokazov
Sentenca
V kazenskem postopku ima obdolženec pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist (16. člen ZKP). Sodišče je dolžno vsestransko razčistiti zadevo, zato mora o dokaznih predlogih obrambe odločiti z obrazloženim sklepom, zlasti če se predlagani dokazi nanašajo na ključne elemente kaznivega dejanja, kot je subjektivna odgovornost storilca. Zavrnitev utemeljenih razbremenilnih dokaznih predlogov brez tehtnih razlogov predstavlja kršitev pravice do obrambe in načela enakosti orožij.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je zavrnilo soočenje med imenovanim izvedencem cestno prometne stroke in strokovnjakom, ki ga je pridobila obramba, s čimer je obdolžencu onemogočilo učinkovito izpodbijanje obremenilnega mnenja.
VSL Sklep VII Kp 23896/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izvajanja razbremenilnih dokazov, ker je zavrnilo predlog za postavitev izvedenca in zaslišanje stranke v prekrškovnem postopku brez obrazložitve in predhodne ocene upoštevnosti teh dokazov za ugotavljanje identitete voznika.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni izvedlo dokazov, s katerimi je obdolženka želela dokazati, da je bila le formalna nosilka dejavnosti, dejansko poslovanje pa je vodil njen partner.
VSRS Sodba I Ips 17814/2014 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da se pravica do izvajanja razbremenilnih dokazov ne nanaša zgolj na kazenske postopke, temveč v polnem obsegu velja tudi za kršitelje v prekrškovnih postopkih.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da se jamstvo glede izvajanja razbremenilnih dokazov iz 29. člena Ustave ne nanaša le na kazenski postopek, temveč tudi na prekrškovni postopek.