pravica do komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu
Sentenca
Fizične osebe uživajo pravico do zasebnosti tudi v delovnem okolju, kar vključuje varstvo elektronske komunikacije. Vendar pa zgolj dejstvo, da se elektronsko sporočilo nahaja na zasebni ali službeni napravi posameznika, ne pomeni avtomatično, da gre za zasebno korespondenco. Narava sporočila se presoja glede na njegovo vsebino ter okoliščine komuniciranja, kot so čas, kraj in namen pošiljanja, ne pa zgolj na podlagi enostranske označbe pošiljatelja (37. člen URS).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je za dokaz zasebnosti elektronskega sporočila dovolj, da ga tožnik označi kot zasebno.
VSL sklep I Cp 2000/2014 — Višje sodišče v Ljubljani