pravica do molka
Sentenca
Pravica do molka (29. člen URS) obdolžencu zagotavlja, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali priznati krivdo, kar pomeni, da njegova odločitev za molk ne sme biti uporabljena kot dokaz njegove krivde. Sodišče pri dokazni oceni zagovora sme kritično presojati obdolženčevo izpovedbo in njeno verodostojnost, vendar s tem ne sme poseči v samo pravico do molka ali obdolženca posredno siliti k samoobtožbi. Dokazna ocena zagovora predstavlja procesno pravico sodišča do proste presoje dokazov, ki je ločena od ustavne pravice do molka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da kritična dokazna ocena obdolženčevega zagovora s strani prvostopnega sodišča ne pomeni kršitve pravice do molka.
VSM Sodba III Kp 66700/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da se uradni zaznamek o razgovoru z obtoženko ne izloči, ker bi policija do istih informacij lahko prišla tudi po drugih zakonitih poteh.
VSL Sklep V Kp 44091/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ugotovitev, da bi določeno informacijo lahko podal le obsojeni, ne predstavlja nedopustnega pritiska na obdolženčevo pravico do molka.
Sodba I Ips 218/2012-37 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 29. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 3 URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 4 URS · 29. člen, odstavek 1, točka 3 URS · 29. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 17. člen ZKP · 18. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 395. člen ZKP · 395. člen, odstavek 1 -
Sodišče je kršilo pravico do molka, ker je s pravnim poukom pritožnico nagovorilo k priznanju in izpovedi zoper samo sebe.