pravica do nadomestila za invalidnost
Sentenca
Pravico do nadomestila za invalidnost (94. člen ZPIZ-1) pridobi zavarovanec, pri katerem je ugotovljena invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % oziroma če lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen. Ta pravica je vezana na izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev glede kategorije invalidnosti in zmožnosti za delo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da lahko tudi samostojni podjetnik izkazuje izpolnjevanje pogojev za nadomestilo za invalidnost z dokazovanjem, da svojo dejavnost opravlja v mejah zdravstveno priznanih omejitev.
VDSS sodba Psp 275/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik, ki ob vložitvi zahteve ni bil uživalec pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti po prejšnjih predpisih, ni mogel uveljaviti nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, saj niso bili izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic po ZPIZ-2.
VSRS sodba VIII Ips 6/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do nadomestila in premestitve invalidu III. kategorije zaradi poslabšanja stanja, ki je zahtevalo dodatne omejitve pri delu, čeprav se kategorija invalidnosti formalno ni spremenila.
VDSS sodba Psp 321/2012 — Višje delovno in socialno sodišče