pravica do naravnega sodnika
Sentenca
Pravica do naravnega sodnika (23. člen URS) zagotavlja, da je sodnik za odločanje v konkretni zadevi določen na podlagi vnaprejšnjih, objektivnih in splošnih pravil. Letni razpored sodnikov, ki ga v skladu s 71. členom ZS določi predsednik sodišča, predstavlja sistemsko ureditev, ki zagotavlja ta objektivna merila. Okoliščina, da je na določenem oddelku sodišča razporejen le en senat, ki posledično odloča o vseh zadevah posamezne stranke, ne pomeni kršitve pravice do naravnega sodnika, če je takšna razporeditev posledica vnaprej določenih pravil o dodeljevanju zadev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo očitke, da ureditev letnega razporeda sodnikov po predsedniku sodišča krši ustavno pravico do naravnega sodnika, saj ta ureditev zagotavlja vnaprejšnjo objektivnost izbire sodnika.
VSRS Sklep III R 7/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da triažni postopek na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani sam po sebi ne krši pravice do naravnega sodnika, če se spisi po triaži dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih.
VDSS Sklep Pdp 767/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da združitev postopkov zaradi procesne ekonomičnosti ne posega v ustavno pravico do naravnega sodnika.
-
Sodišče je pojasnilo, da umik tožbe prekine kontinuiteto dodelitve zadeve, zato ponovna vložitev tožbe zaradi istega motenja posesti ne zahteva dodelitve zadeve sodniku, ki je obravnaval prvotno umaknjeno tožbo.
VSL sklep II Cp 1381/94 — Višje sodišče v Ljubljani