pravica do nepristranskega sodišča
Sentenca
Pravica do nepristranskega sodišča (23. člen URS) zahteva, da sodišče pri odločanju o pravicah in dolžnostih strank ravna nepristransko in brez predsodkov. Za utemeljitev kršitve te pravice zgolj subjektivno nezadovoljstvo stranke z neuspehom pri procesnih predlogih, kot je predlog za delegacijo pristojnosti, ne zadostuje. Stranka mora navesti in izkazati konkretne okoliščine, ki objektivno vzbujajo utemeljen dvom v nepristranskost sodnika ali sodišča.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da sprejem priznanja krivde ene obdolženke v teku glavne obravnave zoper več oseb ne predstavlja razloga za izločitev sodnika na podlagi kršitve pravice do nepristranskega sojenja.
VSK Sklep Su 197/2025 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da ponovna ocena dokazov, vključno z oceno izjave oškodovanke, ki je bila podana v drugi zadevi, ne predstavlja pristranskosti sodnika.
VSRS Sodba I Ips 38651/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri odločanju o navzočnosti strank na seji v skrajšanem postopku upoštevati pravico obrambe, da se seznani s sestavo senata za morebitno izločitev, skladno z določbami Sodnega reda.
Sodba I Ips 142/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nezadovoljstvo z zavrnitvijo predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) samo po sebi ne pomeni kršitve pravice do nepristranskega sodišča.