pravica do nepristranskega sojenja
Sentenca
Pravica do nepristranskega sojenja zahteva subjektivno in objektivno nepristranskost sodnika. Subjektivna nepristranskost pomeni odsotnost sodnikove osebne pristranskosti do stranke ali predmeta, objektivna nepristranskost pa zahteva, da sodišče s svojim ravnanjem v konkretni zadevi ohranja videz nepristranskosti, tako da pri razumnem človeku ne vzbuja upravičenega dvoma o nepristranskem odločanju (23. člen URS, 6. člen EKČP).
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik ni izpolnil trditvenega bremena glede časovnega okvira uveljavljanja kršitve nepristranskosti sodnika, s čimer je sam preprečil vsebinsko presojo sodišča o utemeljenosti zahteve.
-
Sodišče je zavrnilo očitke o pristranskosti vrhovnega sodnika zaradi njegove medijske izpostavljenosti in kritik, ki so jih nanj naslavljali mediji.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da Vrhovno sodišče ni kršilo pravice do nepristranskega sojenja, ker je od pritožnika zahtevalo le trditveno breme glede izločitve sodnika, ne pa dokazovanja vpliva kršitve na zakonitost sojenja.
-
Sodišče je poudarilo ločenost postopka odreditve pripora od vsebinskega meritornega odločanja o obtožbi.
-
Sodišče je presodilo, da sosedski odnos med odvetnikom in starši nasprotne stranke ter nezadovoljstvo stranke z izbiro odvetnika v postopku brezplačne pravne pomoči ne pomenita kršitve pravice do nepristranskega sojenja.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do nepristranskega sojenja, saj so bile njegove trditve o pristranski dokazni oceni pavšalne, sodišče pa je odgovornost za škodo razdelilo enakomerno med obe stranki.
-
Pritožnica je zatrjevala kršitev pravice do nepristranskega sojenja, ker je sodišče zavrnilo njene dokazne predloge in sledilo dokazom nasprotne stranke.
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala pristranskost sodnikov zaradi njihovega ponovnega sodelovanja v zadevah iste stranke in napredovanja sodnice v Vrhovno sodišče.
-
Pritožnik ni pravočasno zahteval izločitve sodnikov, čeprav je za razloge, ki naj bi vzbujali dvom v njihovo nepristranskost, vedel oziroma jih je lahko predvideval.
-
Sodišče je poudarilo, da neugoden izid pravde za stranko sam po sebi ne pomeni kršitve pravice do nepristranskega sojenja.