pravica do objave popravka
Sentenca
Pravica do objave popravka (26. člen ZMed) je procesno vezana na predhodno zahtevo, naslovljeno na odgovornega urednika. Predmet sodnega varstva je lahko izključno objava identičnega besedila, kot je bilo predhodno neuspešno uveljavljano pri uredniku. Sodišče presoja le utemeljenost zavrnitve objave takšnega zahtevka, pri čemer se meje dejanskega stanja določijo z vsebino prvotne zahteve. Zahtevek za objavo popravka mora v celoti izpolnjevati zakonske pogoje, saj ga ni mogoče razstaviti na dopustne in nedopustne dele; obstoj odklonitvenega razloga glede kateregakoli dela povzroči neutemeljenost celotnega zahtevka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da očitki o koruptivnem ravnanju lastnikov pravne osebe pri njenem nakupu neposredno vplivajo na ugled pravne osebe, kar utemeljuje njeno aktivno legitimacijo za zahtevo po objavi popravka.
VSRS Sodba II Ips 64/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da toženkino ravnanje in pravna argumentacija ob zavrnitvi zahteve za objavo popravka nista procesno zavezujoča za kasnejšo sodno presojo, saj mora sodišče samostojno presoditi, ali obstajajo dejanske ovire za objavo.
VSL Sodba I Cp 1275/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti popravek objavljen v obliki in na mestu, ki zagotavljata enako vrednost kot prvotno objavljeni članek, s čimer se zagotovi učinkovitost pravice do popravka.
VSL Sodba II Cp 1171/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžina popravka ni nesorazmerna zgolj zaradi števila besed, če grafični elementi in fotografije v članku krepijo sporočilno moč očitkov, na katere se popravek odziva.
VSRS Sodba II Ips 1/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da informacija o tožniku ne izgubi pomembnosti zgolj zaradi svoje skoposti v primerjavi s celotnim besedilom, kar zlasti velja za neenopomenske besede, kot je bila v konkretnem primeru oznaka 'proticepilec'.
VSRS Sklep II Ips 4/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker predlagano besedilo ni vsebovalo zanikanja bistva sporočila in je bilo nesorazmerno dolgo glede na prvotno obvestilo.
VSL Sodba I Cp 1651/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ima prizadeti pravico do objave popravka, kadar mu je očitan vandalizem, saj lahko s predstavitvijo okoliščin (npr. protestna akcija) bralcu omogoči celovitejše ovrednotenje njegovega ravnanja.
VSRS Sodba II Ips 48/2022 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 39. člen URS · 40. člen URS · 74. člen ZMed · 26. člen ZMed · 26. člen, odstavek 4 ZMed · 31. člen ZMed · 31. člen, odstavek 1 ZMed · 31. člen, odstavek 1, točka 2 ZMed · 31. člen, odstavek 1, točka 6 ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 -
Pravica do popravka ne dopušča poljubnega vsebinskega razširjanja, temveč mora biti vsebinsko vezana na spodbijanje ali dopolnjevanje odločilnih navedb v prvotnem obvestilu.
VSRS Sodba II Ips 49/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva enako konkretiziranega prikaza nasprotnih dejstev v popravku.
VSRS Sodba II Ips 3/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do popravka ni podana, če v prvotni objavi ni bilo izrečenih resnih obtožb, ki bi zahtevale zanikanje ali pojasnitev s strani prizadete osebe.
VSRS Sodba II Ips 73/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik v popravku lahko obravnava tudi vpletenost tretjih oseb, če je to nujno za celovit odziv na življenjski dogodek, opisan v medijskem prispevku.
VSRS Sodba II Ips 234/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZMed · 31. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pri visoko konkretiziranih novinarskih prispevkih za uspešno uveljavitev pravice do popravka nujno podati nasprotna dejstva na enaki ravni konkretizacije.
VSRS Sodba II Ips 231/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravičenec ne more odložiti začetka teka subjektivnega roka za zahtevo popravka zgolj s tem, da brez utemeljenega razloga odlaša s seznanitvijo z vsebino prispevka, za katerega objavo že ve.
VSRS Sodba II Ips 170/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da popravek ne sme biti zgolj vsebinsko nepovezan z bistvenimi točkami prispevka, ki so prizadele tožnico, in mora izpolnjevati zakonske pogoje glede vsebine in sorazmernosti.
VSRS Sodba II Ips 265/2016 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker vsebina zahtevanega popravka ni vsebovala konkretnih dejstev, ki bi utemeljeno spodbijala navedbe v prvotnem medijskem prispevku, temveč je predstavljala le golo zanikanje.
VSL sodba II Cp 736/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti popravek usmerjen v zanikanje resničnosti navedb v prispevku, ne pa v navajanje okoliščin, ki niso povezane z vsebino izjave.
VSRS sodba II Ips 58/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za objavo popravka nerazdružljiva celota, zato vsaka vsebinska pomanjkljivost posameznega dela upravičuje zavrnitev objave celotnega besedila.
VSL sodba II Cp 696/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ponavljanje besedne zveze 'ni res' brez navedbe konkretnih nasprotnih dejstev ne predstavlja ustreznega popravka v smislu 31. člena ZMed.
VSL sodba II Cp 641/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugoditev zahtevku za objavo popravka, ki ne vsebuje nasprotnih dejstev, pomeni nesorazmeren poseg v svobodo novinarskega izražanja.
VSL sodba II Cp 604/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je tožnik v tožbi predložil besedilo popravka, ki je vsebovalo dodaten naslov, česar ni mogoče šteti za dopustno napako ali pomoto v primerjavi z besedilom, ki je bilo prvotno naslovljeno na odgovornega urednika.
VSRS sodba II Ips 223/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da kritike dela javnih agencij, ki opravljajo strokovno-tehnične naloge in ne izvajajo neposrednih političnih oblastnih funkcij, ni mogoče enačiti s kritiko državnih organov, kar vpliva na presojo dopustnosti omejevanja novinarske svobode.
VSRS sodba II Ips 206/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZMed · 35. člen -
Sodišče je poudarilo, da popravek ne more biti namenjen zgolj obravnavi obrobnih in nebistvenih delov novinarskega prispevka, ki ne vplivajo na prizadete pravice ali interese tožnika.
VSRS sodba II Ips 194/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zakon ne določa stroge oblike vročanja zahteve za objavo popravka, zato je vročitev prek elektronske pošte veljavna, tudi če je medijska hiša ni pravočasno odprla ali obdelala.
VSL sodba II Cp 2100/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da združenje ni aktivno legitimirano za objavo popravka, ker se novinarski prispevek o najdbi prepovedanih substanc nanaša na predsednika združenja kot posameznika in ne posega v družbeno vlogo ali interese združenja.
VSRS sodba II Ips 176/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da popravek ne sme vsebovati žaljivih navedb in mora omogočati logičen diskurz, ki bralcem omogoča oblikovanje racionalnega stališča o spornem prispevku.
VSL sodba I Cp 1809/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za objavo popravka neutemeljen, če besedilo popravka vsebuje osebno obračunavanje z novinarjem in njegovim načinom pisanja, saj to presega namen pravice do popravka.
VSL sodba II Cp 1705/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji sorazmernosti dolžine popravka ni primerno matematično enačenje besedila popravka z dolžino spornega prispevka, saj mora popravek vključevati nujne vsebinske elemente za izpodbijanje neresničnih navedb.
VSL sodba II Cp 1169/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahtevani popravek ni ustrezal standardu vsebinskega zanikanja, saj ni prikazal nasprotnih dejstev, s katerimi bi tožnik izpodbijal navedbe v prispevku.
VSL sodba II Cp 798/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da politična stranka ni aktivno legitimirana za zahtevo popravka prispevka, ki se vsebinsko nanaša izključno na fizično osebo (nekdanjo premierko), čeprav je ta predsednica stranke.
VSRS sodba II Ips 227/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožničin popravek presega meje dopustnega odgovora in predstavlja nedovoljen poskus dostopa do medija, s čimer bi bila kršena uredniška svoboda.
VSL sodba II Cp 1975/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zahteva po vsebovanju dodatnih dejstev ne sme izničiti pravice do popravka v primerih, ko se prizadeti brani zoper mnenjske navedbe z njihovim zanikanjem.
VSL sodba II Cp 674/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da rok za vložitev tožbe v primeru nepravilne objave popravka teče od dneva te objave, tudi če je bila ta izvedena pred potekom roka za vložitev tožbe.
Sklep II Ips 44/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pogoj prizadetosti pravice ali interesa izpolnjen, če se vsebina članka pretežno nanaša na tožnika, njegovo poslovno delovanje, zastopanje družb in njegove povezave z drugimi osebami.
Sodba II Ips 1010/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker vsebina popravka ni vsebovala izrecnega zanikanja ali dopolnitve sporne trditve v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZMed.
Sodba II Ips 576/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da če je zainteresirana oseba za sporno vsebino izvedela znotraj 30-dnevnega roka od njene objave, mora zahtevo za objavo popravka podati najkasneje v 30 dneh od dneva same objave obvestila.
VS RS sodba II Ips 1240/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila dolžnost objave popravka pogojena z dokazovanjem resničnosti prvotnega medijskega prispevka, če popravek vsebuje nasprotna dejstva.
Sodba II Ips 737/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se sodni postopek omeji le na preverjanje izpolnjenosti zakonskih pogojev za objavo in obstoj odklonitvenih razlogov, ne pa na dokazovanje resničnosti vsebine spornega članka.
Sodba II Ips 439/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da mora v pravdi za objavo popravka vsebinsko presojati resničnost navedb v spornem članku, in poudarilo procesno omejitev sodnega preizkusa na določbe 31. in 35. člena ZMed.
VSL Sodba I Cp 1397/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker je bil le-ta napisan žaljivo, pri čemer je poudarilo, da ima prizadeti za varstvo svojih osebnostnih pravic na razpolago druge oblike pravnega varstva.
Sodba II Ips 536/2004 — Vrhovno sodišče
-
Pri presoji sorazmernosti dolžine popravka se upošteva le besedilo objave, fotografijam v članku pa načeloma ni mogoče pripisati funkcije dela besedila, razen če je bilo besedilo zaradi njihove prisotnosti lahko krajše.
Sodba II Ips 190/2002 — Vrhovno sodišče