pravica do obrambe
Sentenca
Obdolženec, ki je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo, pa se je ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil, z opustitvijo udeležbe prevzame tveganje, da ne bo mogel neposredno izvajati obrambe, zlasti v delu, ki se nanaša na soočenje s pričami, postavljanje vprašanj in podajanje pripomb k izpovedbam. Pravica do obrambe ni absolutna v smislu nujne navzočnosti, temveč predpostavlja, da je bila obdolžencu dana možnost sodelovanja v postopku (299. člen ZKP, 371. člen ZKP).
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (Direktiva 2012/13/EU Evropskega…)
- Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišči sta kršili pravico do obrambe, ker sta zavrnili dokazna predloga za branje izvedenskega mnenja in zaslišanje izvedenca, s čimer obramba ni mogla učinkovito oporekati spornim podatkom.
VSRS Sodba I Ips 10362/2010 — Vrhovno sodišče
-
Obdolženec se je s svojo neudeležbo na naroku odpovedal pravici do sodelovanja pri zaslišanju oškodovanke, zato očitek o kršitvi pravice do obrambe ni bil utemeljen.
VSM Sodba IV Kp 47739/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bilo kršeno zaupno posvetovanje, ker pritožnica ni smela odnesti pisnega prevoda obtožnice iz sodne dvorane.
-
Kršitev je bila podana, ker sodišče obrambi ni dovolilo pomoči strokovnjaka pri neposrednem zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi.
VSL Sodba III Kp 12048/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje onemogočene obrambe z alibijem ne pomeni avtomatične kršitve, če je imel obdolženec sicer možnost seznanitve z očitki.
VSRS Sodba I Ips 61722/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pravilno ravnalo, ko sodbe ni oprlo na izpovedbe prič, ki so bile zaslišane v fazi nujnih preiskovalnih opravil brez navzočnosti obtoženčevega zagovornika.
VSC Sodba I Kp 61422/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pravico do obrambe zagotovilo s ponovnim neposrednim zaslišanjem prič na glavni obravnavi ob navzočnosti obdolženca in s pomočjo tolmača, s čimer je odpravilo morebitne pomanjkljivosti iz predkazenskega postopka.
VSM Sodba III Kp 63367/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni izvedlo zaslišanja razbremenilne priče, na katero se je obdolženec skliceval v okviru svojega alibija, čeprav obdolženec kot prava neuka stranka izvedbe dokaza ni izrecno predlagal na glavni obravnavi.
VSM Sklep IV Kp 45843/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Kršitev pravice do obrambe je bila podana, ker sodišče obrambi ni dovolilo zastaviti vprašanj izvedenkama glede alternativnih vzrokov za oškodovančevo stanje, ki so bila relevantna za obrambno tezo.
VSRS Sodba I Ips 17924/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da psihološki testi, ki so bili podlaga za ugotovitev neprištevnosti, ne smejo biti izvzeti iz dokaznega gradiva zgolj zaradi varovanja njihove tajnosti, saj mora imeti obramba možnost preveriti metode interpretacije izvedenca.
-
Sodišče ni kršilo pravice do obrambe, ker se v sodbi ni oprlo na izjavo priče, ki je bila pridobljena preko mednarodne pravne pomoči, zato ta priča v konkretnem primeru ni imela statusa obremenilne priče.
VSM Sodba IV Kp 42399/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker sodišče obdolžencu ni poslalo izvedenskega mnenja v seznanitev oziroma ga ni obvestilo o njegovem obstoju pred odločanjem o podaljšanju varnostnega ukrepa.
VSM Sklep II Kp 19687/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zaslišanje soobdolžencev, ker se sodba na njihove izjave ni opirala.
-
Sodišče je poudarilo, da predložitev listin s strani obrambe v potrditev zagovora ne pomeni kršitve privilegija zoper samoobtožbo, temveč uresničevanje pravice do obrambe.
VSK Sodba in sklep II Kp 10657/2015 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 211. člen, odstavek 3 KZ-1 · 213. člen KZ-1 · 213. člen, odstavek 1 KZ-1 · 235. člen KZ-1 · 235. člen, odstavek 2 KZ-1 · 257. člen KZ-1 · 257. člen, odstavek 3 ZDT-1 · 21. člen ZDT-1 · 21. člen, odstavek 6 ZKP · 254. člen ZKP · 344. člen ZKP · 345. člen ZKP · 352. člen ZKP · 352. člen, odstavek 1 ZKP · 355. člen ZKP · 355. člen, odstavek 2 ZKP · 380. člen ZKP · 5. člen ZKP · 76. člen ZKP · 76. člen, odstavek 3 -
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni preverilo dokaznih predlogov obrambe glede alibija, ki so bili materialnopravno relevantni in vsaj verjetno izkazani.
VSM Sklep II Kp 2474/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 KZ-1 · 133. člen KZ-1 · 133. člen, odstavek 1 KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 206. člen KZ-1 · 206. člen, odstavek 1 URS · 29. člen ZKP · 340. člen ZKP · 340. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 340. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 378. člen ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 1 ZKP · 392. člen, odstavek 4 -
Sodišče je ocenilo, da pritožnik ni utemeljil vpliva postavitve odvetnika po uradni dolžnosti na izid sodbe, saj je zagovornik na zadnjem naroku zgolj podal končno besedo.
VSL Sodba III Kp 12630/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje priče, ki je bila udeleženec prometne nesreče, saj ta priča v nobeni fazi postopka ni bila zaslišana.
VSM Sodba in sklep II Kp 87012/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni pridobilo sodnih odredb za izvedbo ukrepov, s katerimi je bil pritožnik identificiran, s čimer mu je onemogočilo preizkus zakonitosti pridobljenih dokazov.
-
Sodišče je ocenilo, da pravica do obrambe ni bila kršena, ker je obdolženec imel možnost pravočasne izbire in je na koncu soglašal z delom zagovornika po uradni dolžnosti.
VSM Sodba II Kp 42142/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker obdolžencu ni omogočilo neposrednega zaslišanja izvedenca, čigar mnenje je bilo ključno za obsodilno sodbo.
VSRS Sodba I Ips 39161/2012 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenec je bil seznanjen z novimi dokazi (fotografijami), predloženimi na glavni obravnavi, in bi se o njih lahko izjavil, če obravnave ne bi samovoljno zapustil.
VSRS Sodba I Ips 54114/2014-55 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odsotnost zaseženih obuval pri zaslišanju ni kršila pravice do obrambe, saj je bila identiteta predmetov, poslanih v forenzično preiskavo, nesporna.
VSK Sodba III Kp 27030/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je zaradi razdružitve postopka obdolžencema onemogočilo zaslišanje soobdolžencev iz izločenega postopka kot razbremenilnih prič.
VSK sklep II Kp 44013/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da obramba ni mogla uveljavljati kršitve pravice do obrambe, ker na zaslišanju izvedenke ni podala pripomb niti ni predlagala dopolnitve mnenja, hkrati pa je poudarilo, da je ocena verodostojnosti oškodovanke v pristojnosti sodišča.
VSRS Sodba I Ips 10022/2013-260 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da očitek o kršitvi pravice do obrambe ni utemeljen, ker ni bila podana zakonska podlaga za obligatorno postavitev zagovornika po uradni dolžnosti.
Sodba I Ips 37185/2010-182 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je obsojenec pravico do formalne obrambe z zagovornikom zavestno uporabil v nasprotju z njenim namenom.
Sodba I Ips 51325/2010-107 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge obrambe, ker niso bili ustrezno utemeljeni z vidika njihove pravne relevantnosti za izid kazenskega postopka.
Sodba I Ips 279/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je omejilo uporabo osemdnevnega roka za pripravo obrambe zgolj na začetek glavne obravnave.
Sodba I Ips 285/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da kasnejša izvedba dokazov na glavni obravnavi sanira odsotnost obdolženca pri začetni izdelavi strokovnega mnenja organa za notranje zadeve.
Sodba I Ips 71/2009 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost ureditve roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ker je rok tekel od vročitve obdolžencu, ne pa od vročitve njegovemu zagovorniku v primerih obvezne obrambe.
-
Sodišče je presojalo, ali bi nepristop zagovornika po uradni dolžnosti na narok za zaslišanje oškodovanke, katere izjava je bila kasneje prebrana na glavni obravnavi, pomenil kršitev pravice do obrambe.
Sodba I Ips 299/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da stranka ne more zlorabiti lastnega ravnanja za uveljavljanje procesnih kršitev, če je sodišče aktivno preprečilo nastanek kršitve pravic.
VSK sodba Kp 626/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Obdolženec se je s svojo neopravičeno odsotnostjo z glavne obravnave sam odpovedal možnosti neposrednega zasliševanja prič.
Sodba I Ips 312/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožniku ni bila zagotovljena pravica do obrambe, ker ni bil vabljen na sejo organa, ki je odločal o njegovi razrešitvi, niti mu ni bil vročen predlog za razrešitev.
VDS sodba Pdp 671/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 185. člen -
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da obramba ni podala ustreznega dokaznega predloga za vpogled v drug kazenski spis, zato sodišče z neizvedbo tega dokaza ni kršilo pravic obdolženca.
Sodba I Ips 243/2006 — Vrhovno sodišče
-
Kršitev pravice do obrambe ni podana, če obramba ni ugovarjala izdelavi strokovnega mnenja ali zahtevala izvedenca druge stroke v fazah postopka, ko bi to bilo procesno mogoče.
-
V konkretnem primeru je bila pravica do obrambe kršena, ker sodišče ni zaslišalo tajnega policijskega sodelavca, na katerega izpovedbi je temeljila obsodba, temveč je svojo odločitev oprlo le na posredne dokaze koordinatorjev.
VSL sklep I Kp 791/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obsojenec ni podal dokaznih predlogov niti ni zahteval razrešitve zagovornika zaradi zatrjevane neaktivnosti, zato sodišče ni kršilo pravice do obrambe.
Sodba I Ips 83/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neprevedene listine ne kršijo pravice do obrambe, če se sodba nanje ne opira in so bile vse listine, ki pojasnjujejo odločilna dejstva, prevedene.
Sodba I Ips 39/2006 — Vrhovno sodišče
-
Kršitev pravice do obrambe ni podana, če sodišče zavrne zaslišanje prič, ki jih obsojenec ni pravočasno zahteval, in če je dokazni postopek ocenilo za zadostnega.
Sodba I Ips 274/2003 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenec pred sodiščem prve stopnje ni predlagal zaslišanja priče, zato kasnejše pritožbene navedbe o kršitvi pravice do obrambe niso utemeljene.
Sodba I Ips 226/2003 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo zaradi pomanjkanja pooblastila, namesto da bi odvetnika pozvalo k njegovi predložitvi.
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker obdolžencu ni bilo omogočeno neposredno zaslišanje obremenilne priče, kar je predstavljalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Sodba I Ips 367/2001 — Vrhovno sodišče
-
Kršitev pravice do obrambe ni podana, če je bil na glavni obravnavi poleg izbranega zagovornika navzoč tudi zagovornik po uradni dolžnosti.
Sodba I Ips 20/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev dokaznih predlogov ni kršila pravice do obrambe, ker obsojenec ni izkazal, da bi ti dokazi lahko vplivali na spremembo dokazne slike.
Sodba I Ips 92/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila pravica do obrambe kršena, ker obdolženec ni bil seznanjen s spremembo vrednosti alkohola v krvi v obtožnem aktu med glavno obravnavo.
Sodba I Ips 231/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker oškodovanka ni bila zaslišana na glavni obravnavi, obdolženec pa v predkazenskem postopku ni imel možnosti postavljati vprašanj.
Sodba I Ips 174/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za varstvo zakonitosti zavrnjena, ker vložnik ni izkazal, da bi neaktivnost zagovornika zaradi bolezni vplivala na zakonitost odločitve o priporu.
Sodba I Ips 106/2002 — Vrhovno sodišče
-
Prisotnost substituta zagovornika na zaslišanju zadosti standardu zagotovljene pravice do obrambe.
-
Sodišče je zavrnilo očitke o kršitvi pravice do obrambe, ker obramba v postopku ni podala dokaznega predloga za zaslišanje določene priče.
Sodba I Ips 23/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog obrambe zgolj zaradi nevarnosti nastopa absolutnega zastaranja, s čimer je poseglo v pravico obdolženca do izvajanja dokazov v svojo korist.
Sodba I Ips 87/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva, ki je kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni izpostavilo dejstvo, da se obdolženec za dejanje ni počutil krivega.
VSL sodba I Kp 341/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da pravica do obrambe ni bila kršena, ker je bil obdolženec ob zaslišanju ustrezno poučen o pravici do zagovornika, vendar se je odločil za samoobrambo.
VSM sodba Kp 675/98 — Višje sodišče v Mariboru
-
Interes priprtega, da se vloži strokovno sestavljena pritožba, ima prednost pred interesom hitre pravnomočnosti sklepa o priporu.
-
Pritožnik je neuspešno uveljavljal kršitev pravice do obrambe zgolj na podlagi nestrinjanja z dokazno oceno sodišča glede storitve kaznivega dejanja.
-
Sodišče je zavrnilo očitke o kršitvi pravice do obrambe, ker predlagani dokazi obrambe po njegovi oceni niso mogli privesti do drugačnega dejanskega stanja.
Sodba I Ips 38/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pravica do obrambe kršena, ker obsojencu nista bili vročeni sodba sodišča prve stopnje in pritožba javnega tožilca.
Sodba I Ips 229/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo očitek kršitve pravice do obrambe, ker sodišče prve stopnje ni ugodilo vsem dokaznim predlogom obsojenčevega zagovornika glede izvedenstva.
Sodba I Ips 39/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo očitke o kršitvi pravice do obrambe, ker je ocenilo, da so bili obstoječi dokazi zadostni za obsodbo.
Sodba I Ips 109/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni kršilo pravice do obrambe, ko je zavrnilo dokazni predlog za rekonstrukcijo dogodka, saj je svojo odločitev o krivdi utemeljilo na podlagi obširne dokazne ocene drugih izvedenih dokazov.
Sodba I Ips 94/93 — Vrhovno sodišče