pravica do obrambe v kazenskem postopku
Sentenca
Pravica do obrambe v kazenskem postopku, ki vključuje pravico do izjave o predlogih tožilstva, je kršena, če sodišče ne upošteva vseh izjav, ki jih je podal obdolženčev zagovornik ali več zagovornikov. Sodišče ne sme opraviti selekcije med obrambnimi možnostmi ali izjavami, temveč mora zagotoviti celovito obravnavo vseh argumentov obrambe. Vsako omejevanje možnosti izjavljanja o procesnih predlogih, ki vplivajo na položaj obdolženca, predstavlja nedopusten poseg v ustavno zajamčeno pravico do obrambe (29. člen URS).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje obrambe z dokazno oceno sodišča glede verodostojnosti priče ne predstavlja kršitve pravice do obrambe.
VSM Sodba IV Kp 50249/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe, ne da bi ustrezno obrazložilo njihovo nerelevantnost za dokazno oceno.
VSM Sklep II Kp 20615/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila pravica do obrambe kršena, ker sodišče ni zaslišalo prič, s katerimi bi obramba lahko ovrgla obdolženčev naklep pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev.
VSM Sklep IV Kp 30024/2017-187 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je pri odločanju o priporu upoštevalo le eno od več podanih izjav zagovornikov, ostale pa prezrlo.
-
Kršitev pravice do obrambe ni podana, če obramba na naroku ni izrazila dvoma o razumevanju listine v tujem jeziku, ki je bila sestavljena v krogu obdolženčevih sodelavcev.
VSRS Sodba I Ips 53725/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 196. člen KZ-1 · 196. člen, odstavek 1 KZ-1 · 196. člen, odstavek 2 KZ-1 · 227. člen KZ-1 · 227. člen, odstavek 2 KZ-1 · 228. člen KZ-1 · 228. člen, odstavek 1 KZ-1 · 228. člen, odstavek 2 KZ-1 · 229. člen KZ-1 · 229. člen, odstavek 1 KZ-1 · 229. člen, odstavek 2 KZ-1 · 229. člen, odstavek 3 KZ-1 · 230. člen KZ-1 · 230. člen, odstavek 1 KZ-1 · 235. člen KZ-1 · 235. člen, odstavek 1 KZ-1 · 235. člen, odstavek 2 KZ-1 · 253. člen, odstavek 1 KZ-1 · 2536. člen ZDR · 42. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 395. člen ZKP · 395. člen, odstavek 1 -
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker po sprejemu dokaznega predloga za zaslišanje priče ni izvedlo ustreznih procesnih dejanj za njeno identifikacijo in vročitev vabila, čeprav je bil obdolženec v priporu.
VSRS Sodba I Ips 17485/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da anonimni vir informacije o nahajališču konoplje ni priča, katere zaslišanje bi bilo nujno za pravico do obrambe, saj so policisti sum preverili z lastnim opazovanjem.
VSM Sodba II Kp 42318/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru obtoženec in zagovornica nista zahtevala kopije zapisnika ali prepisa zvočnega posnetka, zato kršitev pravice do obrambe ni bila podana.
VSC Sodba II Kp 30172/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca ekonomske stroke, saj je bila krivda za poslovno goljufijo že v zadostni meri dokazana z drugimi izvedenimi dokazi.
VSM sodba II Kp 51340/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da zaslišanje oškodovankinega delodajalca o dejstvih, ki jih je izvedel od oškodovanke, ne pomeni nedovoljenega obhoda privilegija oškodovanke, da ne priča.
VSM sodba II Kp 19926/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru obsojenec v postopku na prvi stopnji ni predlagal izvedbe dokaza, zato v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogel utemeljeno uveljavljati kršitve pravice do obrambe zaradi njegove neizvedbe.
VSRS Sodba I Ips 48211/2012-144 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pravica do zaslišanja izvedenca sestavni del pravice do obrambe, ki presega zgolj pravico do izjave, zato je ni mogoče omejevati s procesnimi zahtevami po vnaprejšnjem trditvenem bremenu.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker obdolžencu ni omogočilo ustnega zaslišanja izvedenca, ki ga je s svojim mnenjem obremenil, čeprav je šlo za nadaljevanje dokazovanja.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je obdolženčevi obrambi onemogočilo sodelovanje lastnega strokovnjaka pri preizkusu ključnega dokaza z izvedencem.
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do obrambe ni absolutna in je omejena z zahtevo po utemeljitvi pravne relevantnosti dokazov s strani obrambe.
Sodba I Ips 38668/2010-62 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kršitev roka za vročitev vabila ni vplivala na pravico do obrambe, ker je bil obsojenec z vsebino zadeve že seznanjen iz prejšnjega sojenja in se je v celoti skliceval na svoje prejšnje navedbe.
Sodba I Ips 14488/2010-74 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo dokazni predlog obrambe za zaslišanje policistov, pri čemer je zavzelo stališče, da pravica do obrambe ne pomeni dolžnosti sodišča, da izvede vse dokaze, ki jih obdolženec šteje za koristne.
Sodba I Ips 46657/2010-34 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da diskrecijska pravica izvršilne oblasti pri razkrivanju dokazov v kazenskem postopku nedopustno posega v pravico do sodnega varstva.
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je zagovornik institut obrambe zlorabil s predložitvijo lažnih podatkov in zavajanjem sodišča, zato se obdolženec ni mogel uspešno sklicevati na kršitev pravice do obrambe zaradi izvedbe naroka v odsotnosti zagovornika.
VSC sodba I Kp 304/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da obvestilo o zaslišanju obremenilne priče, poslano odvetniku s substitucijskim pooblastilom, ne krši pravic obdolženca.
Sodba I Ips 421/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru obsojenec ni bil prikrajšan v svoji obrambi, saj je kljub zatrjevanemu slabemu sluhu aktivno sodeloval v postopku, izvajal materialno obrambo in bil ves čas zastopan po zagovorniku.
Sodba I Ips 388/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da sprememba obtožbe z znižanjem zneskov premoženjske koristi in konkretizacijo oškodovanca ni kršila pravice do obrambe, saj je bilo obdolžencema vseskozi jasno, kaj se jima očita.
VSC sodba Kp 156/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da pravica do obrambe ni bila kršena, ker je bil zagovornik seznanjen s časom in krajem zaslišanja priče pred zaprošenim sodiščem, s čimer je imela obramba možnost neposrednega sodelovanja pri dokazovanju.
Sodba I Ips 17/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da pravica do obrambe ni bila kršena, ker je bilo pritožniku omogočeno samostojno zagovarjanje in je bil s strani sodišča ustrezno poučen o svojih pravicah, zavrnitev zagovornika po uradni dolžnosti pa je bila utemeljena.
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge obrambe, ker so se nanašali na okoliščine, ki niso bile materialnopravno relevantne za presojo kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in grdega ravnanja.
Sodba I Ips 118/2004 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da sodišče v primeru nenavzočnosti obdolženca ne sme enačiti pasivnosti z odpovedjo pravici do obrambe glede sprememb obtožnega akta.
-
Sodišče je presodilo, da pravica do obrambe ni bila kršena, ker sta bila obdolženca predhodno obveščena o zaslišanju priče pri preiskovalnem sodniku, poleg tega pa sta se z njeno izpovedbo lahko seznanila tudi z branjem zapisnika na glavni obravnavi.
VSL sodba I Kp 235/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pravilno ravnalo, ko ni zaslišalo priče, ki je obsojenec ni predlagal, in ko je dokazni postopek zaključilo na podlagi zadostne podlage za razsodbo.
Sodba I Ips 258/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pravica do obrambe ni bila kršena, ker se je zagovornica izrecno odpovedala roku za preučitev mnenja, obramba pa je imela možnost podati pripombe na kasnejših narokih.
Sodba I Ips 233/2000 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila kršitev podana zaradi zavrnitve predloga za neposredno zaslišanje oproščenih soobtožencev, kar je obtožencu onemogočilo izpodbijanje obremenilnih dokazov.
Sodba I Ips 176/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pravica do obrambe ni bila kršena, ker je bila obsojenka z očitkom o enostranski vknjižbi zneska seznanjena že v zahtevi za preiskavo, o čemer se je v svojem zagovoru tudi izrekla.
Sodba I Ips 102/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršena pravica do obrambe, ker ni bilo izkazano, da sta bila obsojencu vročena vabilo za glavno obravnavo in obtožni predlog, prav tako pa mu nista bili vročeni sodba prve stopnje in pritožba tožilca.
Sodba I Ips 39/94 — Vrhovno sodišče