pravica do obrambe v postopku o prekršku
Sentenca
Pravica do obrambe obdolžencu zagotavlja, da se seznani z vsemi dokazi, na katere sodišče opira svojo odločitev, ter da se o njih izjavi. Sodišče mora obdolžencu omogočiti, da predlaga in izvaja dokaze v svojo korist, vključno z zaslišanjem razbremenilnih prič. Kršitev te pravice je podana, če sodišče svojo odločitev opre na dokaze, s katerimi obdolženec ni bil seznanjen in se o njih ni mogel izreči (90. člen ZP-1, 29. člen URS).
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov (izvedenec elektrotehnične stroke in izvedenec za toksikologijo) v postopku ugotavljanja alkoholiziranosti voznika.
VSC Sklep PRp 164/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poseglo v pravico do obrambe, ker je zavrnilo dokazne predloge glede kalibracije alkotest naprave in verodostojnosti digitalnih izpisov, svojo odločitev pa utemeljilo na pojasnilih urada, ki so se nanašala na drug tip naprave.
VSC Sklep PRp 181/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je zavrnilo zaslišanje priče, ki jo je storilec predlagal za potrditev alibija v postopku razbremenitve odgovornosti lastnika vozila po 8. členu ZPrCP.
VSC Sklep PRp 176/2024 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila pritožba zavrnjena, ker storilec ni podal nobenih dokaznih predlogov, s katerimi bi podkrepil svoje trditve o lokaciji vožnje, zato kršitev pravice do obrambe ni bila izkazana.
VSC Sodba PRp 44/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanje voznika in priče) glede razbremenilnih navedb pravne osebe o tehnični opremljenosti vozila.
VSC Sklep PRp 167/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker ni zaslišalo razbremenilnih prič, ki jih je storilec predlagal, in ni obrazložilo, zakaj dokaznim predlogom ni sledilo.
VSRS Sodba IV Ips 35/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker obdolženca ni seznanilo z dokazom, pridobljenim na lastno pobudo, in ni zaslišalo predlagane razbremenilne priče.
VSL Sklep PRp 261/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker na ustno obravnavo, kjer sta bili zaslišani priči, ni vabilo storilca niti njegove zagovornice, kar jima je odvzelo možnost soočenja s pričami.
VSRS Sodba IV Ips 30/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker storilcu ni omogočilo seznanitve z obremenilnim dokazom in ni izvedlo predlaganih dokazov za potrditev alibija.
Sodba IV Ips 29/2013, enako tudi IV Ips 143/2013 — Vrhovno sodišče
-
Kršitev pravice do kontradiktornosti je nastala, ker sodišče obdolženca ni obvestilo o izvajanju dokazov, s čimer mu je onemogočilo učinkovito obrambo.
Sodba IV Ips 118/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker obdolženec ni bil ustrezno obveščen o zaslišanju prič, na katere je bila sodba v celoti oprta.
VSC sklep Prp 413/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker obdolženca ni obvestilo o zaslišanju priče, čeprav je obramba zahtevala navzočnost pri izvajanju dokazov, sodišče pa je nato sodbo v odločilni meri oprlo prav na to izpovedbo.
Sodba IV Ips 174/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrambe, ker je o odgovornosti za prekršek prekoračitve hitrosti odločilo, ne da bi obdolžencu omogočilo seznanitev z zapisnikom o meritvi in fotografijo merilnika.
VSL sklep PRp 946/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik je zatrjeval kršitev pravice do obrambe, ker organ ni vabil njegovega zagovornika na zaslišanje in ga ni poučil o možnosti preložitve naroka, vendar sodišče teh navedb ni ocenilo kot kršitev ustavnih pravic.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi bila zadeva tako zapletena, da se sam ne bi mogel uspešno braniti, niti ni navedel drugih okoliščin, ki bi utemeljevale kršitev pravice do obrambe.
-
V konkretnem primeru pisni zagovor pravne osebe ni bil upoštevan, ker ga je podal zagovornik brez ustreznega pooblastila za predstavljanje pravne osebe.
-
Sodišče je presodilo, da opustitev pouka o pravici do zagovornika v konkretni, nezahtevni zadevi o prekršku ni kršila ustavnih jamstev poštenega postopka.
Pravna podlaga: KZ · 34. člen URS · 22. člen URS · 23. člen URS · 25. člen URS · 28. člen URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 2 URS · 29. člen, odstavek 1, alinea 3 ZP · 113. člen ZP · 24. člen ZP · 4. člen ZP · 79. člen ZUstS · 30. člen ZUstS · 34. člen ZUstS · 58. člen ZUstS · 59. člen, odstavek 1 ZUstS · 59. člen, odstavek 2 -
Sodišče je pojasnilo, da pravica do obrambe ne vključuje absolutne dolžnosti organa, da obdolženca vnaprej obvešča o vsakem posameznem procesnem dejanju v postopku.
Sodba IV Ips 104/96 — Vrhovno sodišče