pravica do obrazložene sodne odločbe
Sentenca
Pravica do obrazložene sodne odločbe (22. člen URS) sodišču nalaga obveznost, da se vsebinsko opredeli do vseh relevantnih in dopustnih navedb strank, ki so bistvenega pomena za odločitev. Kadar instančno sodišče pritrdi pravnemu naziranju nižjega sodišča, lahko svojo obrazložitev omeji na povzemanje razlogov nižjega sodišča le, če je iz slednjega mogoče jasno razbrati razloge za odločitev in se je nižje sodišče že opredelilo do vseh upoštevnih navedb stranke.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o osnovni šoli (ZOsn)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o maturi (ZMat)
- Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI)
- Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o neizpolnjenem standardu pojasnilne dolžnosti banke v skladu z Direktivo 93/13/EGS.
-
Sodišči sta kršili pravico do obrazložene odločbe, ker se nista opredelili do ključnih argumentov glede nepoštenosti pogodbenih pogojev in vpliva Direktive 93/13/EGS na pojasnilno dolžnost banke.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker se ni opredelilo do trditev o nepoštenosti pogodbenega pogoja v kreditni pogodbi v tuji valuti, zlasti glede meril dobre vere in znatnega neravnotežja v luči Direktive 93/13/EGS.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni vsebinsko opredelilo do navedb pritožnikov o neizpolnjenem standardu pojasnilne dolžnosti v skladu z merili Sodišča EU v potrošniškem sporu.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o strokovni kvalificiranosti banke pri presoji (ne)poštenosti pogodbenega pogoja v kreditni pogodbi v tuji valuti.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker ni pojasnilo, kako je bil izpolnjen standard pojasnilne dolžnosti po Direktivi 93/13/EGS, pritožbeno sodišče pa na te navedbe ni vsebinsko odgovorilo.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o neizpolnjenem standardu pojasnilne dolžnosti v smislu Direktive Sveta 93/13/EGS.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o pojasnilni dolžnosti banke pri kreditnih pogodbah v tuji valuti v luči Direktive 93/13/EGS.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe, ker sodišči nista zadostno pojasnili standarda pojasnilne dolžnosti banke v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti po Direktivi 93/13/EGS.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do trditev o strokovni usposobljenosti banke in njenih zmožnostih napovedovanja valutnih tveganj, kar je bistveno za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker ni vsebinsko odgovorilo na navedbe o neizpolnjenem standardu pojasnilne dolžnosti v smislu Direktive 93/13/EGS.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do trditev o izpolnjevanju pojasnilne dolžnosti banke v skladu z Direktivo 93/13/EGS.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker ni pojasnilo pomena neizpolnjene pojasnilne dolžnosti za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja v luči Direktive Sveta 93/13/EGS.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker ni pojasnilo, kako je izpolnjen standard pojasnilne dolžnosti v skladu z zahtevami Direktive 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do pritožbenih navedb o zadržanju zastaranja kazenskega pregona zaradi bolezni in epidemije COVID-19.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker ni pojasnilo, kako je bil izpolnjen standard pojasnilne dolžnosti banke v luči Direktive 93/13/EGS.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni vsebinsko opredelilo do navedb o neizpolnjenem standardu pojasnilne dolžnosti banke v luči Direktive 93/13/EGS.
-
Višje sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do pritožbenih navedb o nezakonitem pridobivanju dokazov v predkazenskem postopku.
VSRS Sodba I Ips 39535/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 22. člen URS · 29. člen URS · 37. člen ZKP · 148. člen ZKP · 148. člen, odstavek 4 ZKP · 149.a člen ZKP · 149.a člen, odstavek 1 ZKP · 149.a člen, odstavek 9 ZKP · 149.b člen ZKP · 149.b člen, odstavek 1 ZKP · 150. člen ZKP · 150. člen, odstavek 1 ZKP · 150. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 152. člen ZKP · 152. člen, odstavek 2 ZKP · 155.a člen ZKP · 155.a člen, odstavek 1 ZKP · 155.a člen, odstavek 2 ZKP · 155.a člen, odstavek 9 ZKP · 285.e člen ZKP · 285.e člen, odstavek 1 ZKP · 285.e člen, odstavek 2 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 7 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 8 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 1 ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 395. člen ZKP · 395. člen, odstavek 1 ZKP · 42. člen ZKP · 42. člen, odstavek 5 ZKP · 5. člen ZKP · 5. člen, odstavek 3 -
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker se v postopku ni opredelilo do izpolnjevanja pojasnilne dolžnosti v skladu z zahtevami Direktive Sveta 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker očitkov o vzročnosti ni presodilo z uveljavljenimi merili, temveč z lastnimi argumenti o nesorazmernosti ravnanja, ne da bi odgovorilo na specifične pritožbene očitke.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev, ker sodišča niso obrazloženo odgovorila na vprašanje uporabe dokazov, pridobljenih v tujini pod nižjimi procesnimi standardi.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo sklep Vrhovnega sodišča o nedopustitvi revizije, ker to ni obrazložilo zavrnitve predloga za predhodno odločanje Sodišču EU v zadevi, ki se je nanašala na financiranje iz skladov kohezijske politike.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da zavzeto stališče sodišča glede uskladitvenega roka iz Zakona o javnih cestah ni bilo očitno napačno, zato pritožniku ni bila kršena pravica do obrazložene odločbe.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 1 -
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do navedb o nepravilnosti datuma izvršitve kaznivih dejanj, vendar je to kršitev v postopku s pravnim sredstvom odpravilo Vrhovno sodišče z lastno obrazložitvijo.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o pomanjkanju dejanske podlage za pridobitev protipravne koristi in o nesorazmernosti ukrepa začasnega zavarovanja.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb pritožnika o nezmožnosti izplačila nujnih deležev in ogroženosti preživetja ob prevzemu zaščitene kmetije.
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev podana, ker se Višje sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča, ker ta ni zadostila standardu obrazloženosti glede vprašanja ponovnega lastninjenja nezazidanih stavbnih zemljišč v korist občin.
-
V obravnavanem primeru je bila pravica kršena, ker se Vrhovno sodišče v zahtevi za varstvo zakonitosti ni opredelilo do navedb o kršitvi objektivnega vidika nepristranskosti sodišča.
-
Sodišče ni dolžno opraviti presoje očitkov, ki se nanašajo na samo kaznivo dejanje, če ti niso relevantni za odločanje o predlogu za odpravo pripora, pod pogojem, da svojo odklonitev razumno pojasni.
Pravna podlaga: ZUstS · 55.b člen, odstavek 2 -
V obravnavanem primeru je Vrhovno sodišče kršilo pravico do obrazložene sodbe, ker ni pojasnilo razlogov za spremembo stališča nižjih sodišč glede datuma podaje odpovedi.
-
Vrhovno sodišče je ravnalo v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic, ko se ni opredelilo do bistvenih pritožbenih očitkov glede skladnosti z javnim redom, medtem ko je sočasno potrdilo izvršljivost akta, za katerega je samo ugotovilo, da je v delu o glavni stvari nedoločen.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker se ni opredelilo do očitkov pritožnika glede nevročitve obtožnice, kar je bilo za odločitev v zadevi pomembno.
-
Sodišča vseh stopenj so kršila pravico, ker se niso opredelila do pritožnikovih izrecnih navedb o kršitvi pravice do izjave.
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do argumentov nižjega sodišča glede vprašanja zlorabe instituta sodnih penalov.
-
Sodišče druge stopnje je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker ni utemeljilo razlogov za neobstoj najemne pogodbe v razmerju do tožencev, ki so zatrjevali pridobitev stanovanjske pravice.
VSRS sklep II Ips 206/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker pri uporabi nedoločenih pravnih pojmov ni samo izostrilo kriterijev za presojo, temveč se je zgolj sklicevalo na razloge upravnega organa.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker ni prepričljivo utemeljilo razlogov za spremembo sodbe sodišča prve stopnje in zavrnitev tožbe.
-
Vrhovno sodišče je s prestrogo zahtevo po konkretizaciji očitkov v zahtevi za varstvo zakonitosti neutemeljeno zavrnilo vsebinsko presojo pritožnikovih navedb o nezakonitosti hrambe in uporabe fotografije mladoletne osebe.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker ni zavrnilo očitkov o nezakonitosti Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, na katerem je temeljila upravna odločba.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o varnostni situaciji v izvorni državi in ni upoštevalo meril Sodišča EU iz zadeve Elgafaji.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker ni presodilo varnostne situacije v izvorno državi v skladu z merili iz sodbe SEU C-465/07 (Meki Elgafaji).
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker je zavrnilo zahtevek za povračilo stroškov prehrane, ne da bi se opredelilo do pravne opredelitve nižjih sodišč.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do bistvenih tožbenih navedb o kršitvi načela varstva zaupanja v pravo in samovoljnem odstopu davčnega organa od uveljavljene davčne prakse.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se v pritožbenem postopku ni opredelilo do bistvenih tožbenih navedb glede pravilnosti sklepa MNZ o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito.
Pravna podlaga: ZUstS · 22. člen -
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker je izrek sodbe nasprotoval ugotovitvam v obrazložitvi glede datuma nastopa pravnomočnosti in s tem povezanega obsega pravic iz delovnega razmerja.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do pritožbenih navedb, ki so bile ključne za presojo zahtevka glede prenosa lastninske pravice na spornih nepremičninah.
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o protiustavnosti določb Zakona o mednarodni zaščiti.
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o neverodostojnosti tožnikove izpovedbe in vprašanja njegovega soprispevka k nastanku škode.
VSL sklep I Cp 2388/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče kršilo pravico do obrazložene sodbe, ker se ni opredelilo do tožbenih navedb pritožnika glede statusa subsidiarne zaščite.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do navedb o mladoletnosti pritožnice v času, ko naj bi se ji pripisala domneva nelojalnosti.
-
Sodišče je kršilo ustavne pravice, ker po upnikovem umiku predloga za izvršbo ni vsebinsko odločilo o že vloženih pravnih sredstvih dolžnika.
-
V obravnavanem primeru je Vrhovno sodišče kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker ni odgovorilo na navedbe pritožnice o njeni legitimaciji v postopku javnega razpisa in ni utemeljilo stališča o nezakonitosti dejanja.
-
Sodišče je presodilo, da vprašanje pravilne metode izračuna zamudnih obresti predstavlja vprašanje uporabe materialnega prava, ki samo po sebi ne posega na raven človekovih pravic.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do pritožbenih navedb o napačni določitvi dednega reda in notranji protislovnosti sklepa.
-
Sodišči sta kršili ustavno pravico, ker se nista opredelili do tožbenih navedb pritožnikov v azilnem postopku, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve MNZ.
-
Sodišče je poudarilo, da se očitek o neopredelitvi sodišča do revizijskih navedb presoja v okviru 22. člena (enako varstvo pravic) in ne 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS.
-
Sodišče ni kršilo pravice do obrazložitve, ker ni izrecno opredelilo, kdaj bi bilo delo pritožnice strokovno zahtevno, saj je jasno ugotovilo, da njen konkreten standard dela tega praga ni dosegel.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker je v azilnem postopku spregledalo tožbene navedbe o prosilčevih psihičnih težavah, ki bi lahko pojasnile nekredibilnost njegovih izjav.
-
Sodišče je pri presoji očitanih kršitev zavzelo stališče, da izpodbijani sklep vsebuje zadostne odgovore na pritožnikove navedbe in da zgolj nestrinjanje z dokazno oceno ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
-
Sodišči sta kršili pravico do obrazložene odločbe, ker nista presodili navedb o nemožnosti vrnitve v državo zaradi vojnih razmer pri presoji pogoja neprekinjenega dejanskega bivanja.
-
Vrhovno sodišče je zadostilo ustavnemu jamstvu, ker je v izpodbijani sodbi razumno obrazložilo, zakaj je spremenilo odločitev sodišča druge stopnje.
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da se je višje sodišče podrobno ukvarjalo z vsemi pritožbenimi razlogi glede ničnosti pogodb, zato očitek o kršitvi pravice do obrazloženosti ni bil utemeljen.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nezadovoljstvo stranke z izidom postopka ali neuspeh s pravnim sredstvom ne pomenita kršitve ustavnih pravic, če je sodišče na bistvene navedbe odgovorilo.
-
Sodišče ni bilo dolžno odgovoriti na pritožbene navedbe o razdrtju pogodbe zaradi neizpolnitve, ker je bila zadeva že pravno rešena na podlagi ugotovitve o prenehanju pogodbe po 922. členu ZOR.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker se ni opredelilo do dejstva, da sta bila v spisu dva sklepa z istim datumom in opravilno številko, kar je vzbujalo dvom o pravilnosti vročitve, na katero je sodišče oprlo sklep o zavrženju pritožbe.
-
Sodišče je presodilo, da Vrhovnemu sodišču ni mogoče očitati neobrazloženosti zgolj zato, ker v delu obrazložitve, ki se nanaša na pravno stališče, ni ponovno navedlo dejstev, ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje.
-
Sodišči se nista opredelili do navedbe o starosti mladoletne osebe pri presoji njene domnevne nelojalnosti, kar je bilo ključnega pomena za odločitev o državljanstvu.
-
Sodišče ni dolžno ponavljati razlogov upravnega organa, če se z njimi strinja in so ti že dovolj izčrpni, stranka pa v upravnem sporu ne predstavi novih argumentov.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker se ni opredelilo do trditev pritožnice o obsegu premoženja, ki je bilo predmet stečajnega postopka in posledično vplivalo na njen položaj stranke v denacionalizacijskem postopku.
-
Ustavno sodišče je izjemoma zavrnilo ustavno pritožbo kljub ugotovljeni kršitvi pravice do obrazložitve, ker je ocenilo, da je bil namen obrazložitve v konkretnem primeru množičnih sporov dosežen prek seznanjenosti pritožnice z razlogi v drugih povezanih sodnih odločbah.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da nestrinjanje stranke z dokazno oceno sodišča ali z njegovo materialnopravno razlago ne pomeni kršitve pravice do obrazložene odločbe.
Up-273/02 — US RS
-
Vrhovno sodišče ni kršilo ustavne pravice do izjave, ker revizija ni vsebovala navedb, ki bi se nanašale na izpodbijano sodbo Višjega sodišča.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da kršitev pravice do izjave ni podana, če sodišče ni odgovorilo na navedbe, ki niso bistvene za rešitev konkretnega spora.
-
Sodišče je kršilo pravico do obrazložene odločbe, ker ni pojasnilo razlogov za zavrnitev tožbe glede denacionalizacijskega zahtevka, temveč se je oprlo na pravno stališče, ki ni naslovilo specifičnih navedb pritožnice o naravi zadružnega premoženja.
-
V obravnavani zadevi sta sodišči kršili pravico do enakega varstva pravic, ker nista odgovorili na pritožbene navedbe in sta odločitev o začasni odredbi utemeljili zgolj na splošni domnevi o pomembnosti matere za otroka.