pravica do obrazložitve sodne odločbe
Sentenca
Obveznost sodišča, da obrazloži svojo odločbo, je neločljivo povezana s pravico do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravico do pravnega sredstva (25. člen URS). Stranka lahko učinkovito uveljavlja pritožbo le, če iz obrazložitve sodbe jasno izhajajo dejstva in pravne norme, na katerih temelji odločitev. Pomanjkljiva obrazložitev, ki stranki onemogoča seznanitev z razlogi za odločitev, pomeni kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče kršilo pravico do obrazložitve, ker se ni opredelilo do navedb o nepristojnosti prekrškovnega organa in izključni pristojnosti Banke Slovenije, temveč je le povzelo zakonske člene.
-
Sodišče se ni bilo dolžno opredeliti do razlogov glede sklepov o glavni in poznejši razdelitvi, ker je bilo o njih že pravnomočno odločeno.
VSL sklep Cst 376/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni obrazložilo ocene glede uveljavljanega ekskulpacijskega razloga iz 14. člena ZP-1, s čimer je onemogočilo preizkus pravilnosti svoje odločitve.
VSRS Sodba IV Ips 73/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 22. člen URS · 29. člen ZP-1 · 14. člen ZP-1 · 14. člen, odstavek 3, alinea 2 ZP-1 · 155. člen ZP-1 · 155. člen, odstavek 1, točka 8 ZP-1 · 167. člen ZP-1 · 167. člen, odstavek 2 ZP-1 · 59. člen ZP-1 · 59. člen, odstavek 3 ZP-1 · 65. člen ZP-1 · 65. člen, odstavek 4 ZP-1 · 68. člen ZP-1 · 68. člen, odstavek 1 -
Sodišče je kršilo 22. člen Ustave, ker se v avtomatiziranem izvršilnem postopku ni opredelilo do dopustnih ugovornih razlogov dolžnika.
-
Višje sodišče je kršilo pravico do obrazložitve, ker ni pojasnilo razlogov za zavrnitev glavnega zahtevka po izbrisni tožbi, potem ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
-
Sodišči sta kršili pravico do obrazložitve, ker sta pri presoji ugovora tretjih zgolj povzeli zemljiškoknjižno stanje, nista pa pojasnili pravnega pomena dejstva, da se tretji niso mogli vpisati v zemljiško knjigo.
-
Sodišče je zavrnilo pritožnikovo navedbo o kršitvi pravice do izjave, ker se sodišče ni opredelilo do vseh njegovih navedb, saj te niso bile bistvene za odločitev.
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo ustavne pravice, ker se ni opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb stranke v izvršilnem postopku.
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega sodnega varstva, ker je v ponovljenem postopku zavrnilo zahtevek, ki je bil pred tem že pravnomočno in obrazloženo ugoden, brez navedbe ustreznih razlogov za takšno spremembo stališča.
-
Pritožnika sta sodiščema očitala neobravnavo navedb o nepravilnostih v razlastitvenem postopku, vendar je Ustavno sodišče presodilo, da te navedbe niso bile relevantne za odločanje o razveljavitvi razlastitvene odločbe.