pravica do odgovora
Sentenca
Pravica do odgovora (42. člen ZMed) je namenjena zanikanju, bistvenemu popravljanju ali dopolnjevanju konkretnih navedb o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji. Vsebina odgovora mora biti omejena na dejstveno polemiko z objavo, zato ne sme vključevati osebnih komentarjev, mnenj ali kritik uredniške politike medija, ki niso neposredno povezani z vsebino prvotne informacije. Odgovor mora biti informativne narave in ne sme vsebovati žaljivih izrazov.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bil javni interes utemeljen z vidika pravice madžarske narodne skupnosti do obveščenosti o delovanju krovne organizacije na dvojezičnem območju.
VSRS Sodba II Ips 13/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za objavo odgovora, ki predstavlja zgolj ponovitev ali dopolnitev že znanih stališč o isti temi brez vsebinske spremembe bistva prvotnega sporočila, ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do odgovora.
Sodba II Ips 172/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ima pravica do odgovora širšo naravo, saj dopušča navajanje dejstev in okoliščin, ki dopolnjujejo prvotno informacijo, zlasti kadar je bila oseba v mediju negativno vrednostno označena.
Sodba II Ips 257/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je v svojem odgovoru na članek neupravičeno vključila kritiko uredniške politike časopisa in žaljive izraze, zato odgovor ni ustrezal zakonskim pogojem za objavo.
VSK sodba I Cp 236/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik kot izvršilec ni mogel uveljavljati pravice do odgovora, saj je z objavo zasledoval zgolj svoj poslovni interes, ki ne predstavlja javnega interesa v smislu 42. člena ZMed.
VSL sodba I Cp 120/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obvestilo o inšpekcijskem nadzoru ni informacija, pomembna za demokratično odločanje o javnih zadevah, zato tožnik ni upravičen do objave odgovora, temveč le do popravka.
VSL sodba I Cp 1253/2004 — Višje sodišče v Ljubljani