pravica do odkupa stanovanja
Sentenca
Pravica do odkupa stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona (SZ) je vezana na status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve zakona. Oseba, ki je bila ob uveljavitvi zakona zgolj imetnik pravice do uporabe stanovanja v zasebni lasti, po izselitvi in dodelitvi drugega primernega nadomestnega stanovanja (155. člen SZ) ne pridobi avtomatske pravice do odkupa tega nadomestnega stanovanja pod pogoji, ki veljajo za privatizacijo stanovanj po 117. členu SZ.
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da toženca nista nezakonita uporabnika stanovanja, saj jima lastnica še ni omogočila odkupa primernega nadomestnega stanovanja, do katerega sta upravičena na podlagi statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice.
VSK Sodba I Cp 218/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da imetnik stanovanjske pravice pred smrtjo ni pridobil podedljive pravice do odkupa, saj se odložni pogoj (zaključek denacionalizacijskega postopka) ni uresničil.
VSRS Sodba II Ips 81/2017 — Vrhovno sodišče
-
Dvoletni rok iz 123. člena SZ za uveljavitev odkupa stanovanja je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati zaradi okoliščin na strani upravičenca.
VSK Sodba I Cp 173/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do odkupa ne preide na dediče, tudi če je bil prvotni postopek prodaje prekinjen zaradi denacionalizacije.
VSL sodba I Cp 296/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za nastanek skupnega premoženja pri odkupu stanovanja ni odločilno, kdo je bil nosilec stanovanjske pravice, temveč ali je bila kupnina poravnana iz sredstev, pridobljenih z delom v zakonski zvezi.
VSL sodba in sklep I Cp 239/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se prekluzivni rok za odkup stanovanj iz drugega odstavka 113. člena SZ ni mogel nanašati na imetnike stanovanjske pravice v obdobju, ko lastniki teh stanovanj še niso imeli zakonske dolžnosti prodaje.
VSL sklep II Cp 2472/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastništvo toženke na nepremičnini ne izključuje tožnikove pravice do odkupa stanovanja v okviru njenega solastninskega deleža.
VSL sodba in sklep I Cp 2936/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do odkupa ni podedljiva, če prejšnji imetnik stanovanjske pravice za časa življenja ni sprožil sodnega postopka za njeno uveljavitev.
VSL sklep I Cp 1155/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora prodajalec v primeru zamude pri izpolnitvi obveznosti prodaje stanovanja zagotoviti pogoje, ki bi veljali, če do odlašanja ne bi prišlo, ter da hipoteke, ustanovljene po vložitvi zahtevka, ne vplivajo na izvršljivost pravnomočne sodbe med strankama.
VSL sodba I Cp 1251/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na tek prekluzivnega roka za uveljavitev pravice do odkupa stanovanja po SZ.
Sodba II Ips 528/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SZ · 123. člen -
Sodišče je poudarilo, da odločba Ustavnega sodišča U-I-246/02 sama po sebi ne predstavlja pravne podlage za podaljšanje prekluzivnih rokov za odkup stanovanj, temveč zgolj napotuje na uporabo veljavne stanovanjske zakonodaje.
Sodba II Ips 755/2009 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo sporno, ali so državljani nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva RS, ohranili pravico do odkupa stanovanja po določbah SZ/91 in Sporazuma o vprašanjih nasledstva.
Sklep II Ips 322/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dedič ne more uspešno zahtevati odkupa stanovanja, če pokojni imetnik stanovanjske pravice ni pravočasno uveljavil svoje pravice do odkupa oziroma če lastnik ni kršil svoje dolžnosti sklenitve pogodbe za časa življenja imetnika.
VSL sodba I Cp 2069/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je izgubila pravico do odkupa 7/10 nepremičnine zaradi zamude prekluzivnega roka, določenega v 123. členu SZ.
Sodba II Ips 956/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni izpolnjevala pogoja državljanstva do izteka prekluzivnega roka za odkup stanovanja, prevzetega od organov bivše JLA.
Sodba II Ips 832/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravočasnost vložene zahteve za odkup stanovanja v kontekstu prekluzivnih rokov, določenih za stanovanja, ki so bila predmet denacionalizacijskega postopka.
VSL sodba I Cp 96/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dediči imetnice stanovanjske pravice pridobijo pravico do sklenitve kupoprodajne pogodbe, če je imetnica zahtevo za odkup podala pravočasno, vendar je umrla pred sklenitvijo pogodbe zaradi pasivnosti lastnika.
Sklep in sodba II Ips 996/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da določbe ZUP o odstopu vlog niso uporabljive v civilnopravnem razmerju med imetnikom stanovanjske pravice in lastnikom stanovanja.
VSK sodba I Cp 1208/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da status uporabnika stanovanja po smrti imetnika stanovanjske pravice omogoča le prenos pravice do sklenitve najemne pogodbe, ne pa tudi pravice do odkupa stanovanja, če oseba ne spada v krog ožjih družinskih članov, določenih v 147. členu SZ.
VSL sodba I Cp 1569/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo dediču pravico do sklenitve prodajne pogodbe za drugo primerno stanovanje, ker je prvotni imetnik stanovanjske pravice pravočasno uveljavil zahtevo za odkup, vendar do realizacije zaradi statusa stavbe (kulturni spomenik) ni prišlo pred njegovo smrtjo.
VSM sodba Cp 1028/2001 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SZ · 117. člen SZ · 117. člen, 1. odstavek SZ · 117. člen, 2. odstavek SZ · 117. člen, 3. odstavek SZ · 117. člen, 5. odstavek SZ · 123. člen SZ · 123. člen, 1. odstavek SZ · 129. člen SZ · 129. člen, odstavek 1 SZ · 129. člen, odstavek 2 SZ · 147. člen SZ · 147. člen, 3. odstavek ZD · 2. člen ZPP · 182. člen ZPP · 182. člen, 3. odstavek ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, 1. odstavek, 4. točka -
Tožnik je zahteval odkup stanovanja, ki ga je pridobil z zamenjavo po uveljavitvi zakona, medtem ko je imel stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona na drugem stanovanju.
Sodba II Ips 78/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do odkupa nadomestnega stanovanja kot del reparacije za nezakonito izselitev iz prejšnjega stanovanja, ki je bilo medtem prodano tretji osebi.
Sodba II Ips 48/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da naknadna pridobitev statusa imetnika stanovanjske pravice s sodno odločbo po uveljavitvi SZ ne ustvarja pogojev za uveljavitev pravice do odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji.
Sodba II Ips 440/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dodelitev nadomestnega stanovanja po 155. členu SZ ne vzpostavi pravice do odkupa, ki bi bila primerljiva s pravico do odkupa stanovanj, zajetih v privatizacijski režim 117. člena SZ.
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica izgubila status imetnice stanovanjske pravice zaradi izselitve iz stanovanja v juliju 1991, kar bi pomenilo izgubo pravice do odkupa po SZ.
Sodba II Ips 180/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zasedenost stanovanja nima vpliva na pravico imetnika stanovanjske pravice do odkupa stanovanja, na katerem je imel to pravico ob uveljavitvi zakona.
VSL sodba II Cp 340/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da tožnik kot imetnik stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ ohrani pravico do odkupa stanovanja, čeprav je tožena stranka postala lastnica na podlagi stečajnega zakona.
Sodba II Ips 412/99 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni dokazala izpolnjevanja pogojev za prenos stanovanjske pravice po 19. členu ZSR, zato njen zahtevek za odkup stanovanja ni utemeljen.
VSL sklep II Cp 975/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje ohranitve pravice do odkupa stanovanja v primeru, ko je tožnica trdila, da ji je bila uporaba stanovanja nasilno onemogočena, zaradi česar je bila odsotna.
VSL sodba I Cp 17/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da imetništvo pravice do uporabe stanovanja v zasebni lasti ob uveljavitvi SZ ne izenačuje položaja imetnika s položajem imetnika stanovanjske pravice v smislu pravice do ugodnostnega odkupa nadomestnega stanovanja.
VSL sodba II Cp 1622/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razširilo krog upravičencev do odkupa tudi na osebe, katerih pravni položaj v stanovanju ni bil šibkejši od položaja podstanovalcev, ki so izpolnjevali zakonske pogoje za pridobitev pravic imetnika stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 591/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni bila upravičena do odkupa stanovanja, ker na dan uveljavitve SZ ni imela statusa imetnice stanovanjske pravice na predmetnem stanovanju.
Sodba II Ips 541/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da 153. člen SZ ureja povrnitev lastne udeležbe le v primerih, ko imetnik stanovanja ne odkupi, zato ni podlaga za uveljavljanje zahtevka za povrnitev udeležbe poleg pravice do odkupa.
VSL sodba II Cp 1366/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Status uporabnika najpotrebnejših prostorov ne pomeni statusa imetnika stanovanjske pravice, zato takšna oseba nima zakonske pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ.
Sodba II Ips 98/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je mogoč sporazumni prenos upravičenj do odkupa stanovanja na drugo stanovanje, pridobljeno z menjavo, tudi če na tem stanovanju ob uveljavitvi SZ ni obstajala stanovanjska pravica.
VSL sklep II Cp 1407/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dediči lahko uveljavljajo pravico do odkupa stanovanja, če je pravna prednica (imetnica stanovanjske pravice) že podala zahtevo za odkup, vendar do sklenitve pogodbe ni prišlo zaradi krivdne zamude lastnika stanovanja.
Sodba II Ips 204/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za uveljavitev pravice do odkupa odločilno imetništvo stanovanjske pravice na točno določenem stanovanju na dan 19. 10. 1991.
Sodba II Ips 54/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravica do odkupa vključuje tudi primer, ko je imetnik stanovanjske pravice na podlagi sodne odločbe upravičen do preselitve v drugo enakovredno stanovanje, če prvotno stanovanje ni več na razpolago.
Sodba II Ips 97/97 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičen do odkupa stanovanja, ker na dan uveljavitve SZ ni bil imetnik stanovanjske pravice na predmetnem stanovanju, čeprav je imel status vojaške osebe, ki je prestopila v Teritorialno obrambo.
Sodba II Ips 553/96 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni pridobil stanovanjske pravice zgolj na podlagi sklepa o razporeditvi prošnje, zato ni izpolnjeval pogojev za odkup stanovanja po 117. členu SZ.
Sodba II Ips 687/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik nima pravice do odkupa garaže, ker jo je uporabljal na podlagi zakupnega razmerja, ki je bilo ločeno od stanovanjskega razmerja, in ne na podlagi stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 465/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica, ki je stanovanje prostovoljno izpraznila in sklenila najemno pogodbo za drugo stanovanje, ni upravičena do odkupa prvotnega stanovanja po določbah SZ.
Sodba II Ips 403/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lastnik utemeljeno zavrne odkup, če je imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi zakona že imel v lasti drugo primerno stanovanje ali če so obstajali razlogi za odpoved stanovanjskega razmerja.
Sodba II Ips 43/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklenitev najemne pogodbe ne izniči pravice do odkupa stanovanja, ki jo je imetnik pridobil na podlagi stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ.
Sodba II Ips 745/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da sklenitev najemne pogodbe ne pomeni odpovedi pravici do odkupa stanovanja, saj gre za dve ločeni zakonski obveznosti oziroma pravici z različnimi roki za izpolnitev.
Sodba II Ips 451/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prenos stanovanja v družbeni lastnini na kmetijsko zadrugo ni vplival na pravico imetnika stanovanjske pravice do odkupa stanovanja po določbah SZ.
Sodba II Ips 177/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je tožnica začela živeti v moževem službenem stanovanju po uveljavitvi zakona, ne pomeni avtomatične izgube pravice do odkupa prejšnjega stanovanja, če stanovanjskega razmerja v času veljavnosti ZSR ni bilo mogoče odpovedati.
Sklep II Ips 495/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je žena tožnika solastnica drugega stanovanja, ne preprečuje tožniku, da kot ožji družinski član imetnice stanovanjske pravice uveljavi pravico do odkupa stanovanja, katerega imetnica je njegova mati.
Sodba II Ips 895/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičen do odkupa stanovanja, ker je imel zgolj pravico do začasne uporabe službenega stanovanja, dodeljenega na podlagi delovnega razmerja, kar izključuje pridobitev stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 266/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da uporabniki najpotrebnejših prostorov po prejšnjem zakonu (ZSR) nimajo avtomatične pravice do odkupa stanovanja na podlagi 117. člena SZ, saj nimajo statusa imetnika stanovanjske pravice.
Sklep II Ips 245/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da 129. člen SZ predstavlja izjemo, ki omogoča nakup drugega primernega stanovanja le tistim, ki so imeli na prvotnem stanovanju stanovanjsko pravico.
Sodba II Ips 970/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožeča stranka ni pridobila pravice do odkupa, ker je bilo stanovanje dano le v začasno uporabo, kar izključuje obstoj stanovanjske pravice.
VSC sodba Cp 58/96 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za nakup stanovanja, ker je bilo stanovanje tekom postopka porušeno, zaradi česar je predmet odkupa prenehal obstajati.
VSK sodba Cp 37/96 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da lastnik ni dolžan prodati stanovanja, ker je imetnik stanovanjske pravice razpolagal z drugo vseljivo hišo, katere uporaba ni predstavljala bistvenega poslabšanja bivalnih razmer družine.
Sodba II Ips 745/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se zahtevek za odkup stanovanja lahko utemelji na sodno ugotovljenem statusu imetnika stanovanjske pravice, čeprav je bila prvotna zahteva za odkup vložena s strani druge osebe.
Sodba II Ips 487/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni mogla uveljavljati pravice do odkupa, ker ji je stanovanjsko razmerje prenehalo s pravnomočno sodbo še pred uveljavitvijo zakona.
Sodba II Ips 477/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da šestmesečni rok neuporabe stanovanja po prejšnjem zakonu (ZSR) ni pravno relevanten za presojo pravice do odkupa, če je bila stanovanjska pravica ob uveljavitvi SZ še aktivna.
Sklep II Ips 761/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da za stanovanje, ki ni bilo predmet denacionalizacije, ne velja podaljšani rok za odkup, določen z novelo Stanovanjskega zakona.
VSL sklep II Cp 1731/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tuji državljani, ki niso izpolnjevali pogojev za pridobitev lastninske pravice, niso mogli uveljaviti pravice do odkupa stanovanja po takrat veljavnem Stanovanjskem zakonu.
VSL sodba I Cp 567/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da naknadna določitev stanovanja kot službenega po 19. 10. 1991 ne more poseči v že pridobljeno pravico do odkupa.
VSL sklep II Cp 1683/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali tožnica kot hči, ki ni živela v skupnem gospodinjstvu z umrlim, izpolnjuje pogoje za vstop v pravico do odkupa stanovanja po 147. členu SZ.
VSL sodba II Cp 2132/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni upravičen do odkupa, ker sporni prostor ni predstavljal celotnega stanovanja, temveč le njegov del.
Sodba II Ips 224/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravnomočnost sodbe o odpovedi stanovanjskega razmerja zgolj deklaratorno ugotavlja prenehanje pravice, ki je bilo utemeljeno z razlogi, nastalimi pred uveljavitvijo nove zakonodaje.
Sodba II Ips 78/93 — Vrhovno sodišče