pravica do osebnega imena
Sentenca
Osebno ime je izraz posameznikove identitete, individualnosti in povezanosti z družino, hkrati pa služi kot nujno sredstvo identifikacije v pravnem prometu (2. člen ZOI-1). Pravica do svobodne izbire osebnega imena ni absolutna, temveč se lahko omeji, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi (35. člen URS, 2. člen ZOI-1). Zakonska ureditev, ki določa pravila o sestavi osebnega imena, ne posega v samo pravico, temveč ureja način njenega uresničevanja v pravnem redu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da zahteva po tem, da ime ali priimek ne more biti sestavljen zgolj iz ene črke, pomeni dopustno ureditev načina uresničevanja pravice do osebnega imena.
Sodba X Ips 157/2010 — Vrhovno sodišče