pravica do plačila za nepremičninsko posredovanje
Sentenca
Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje šele s trenutkom sklenitve pravnega posla, pri katerem je aktivno posredovala (25. člen ZNPosr). Pogoj za nastanek pravice do provizije je, da je posrednik deloval v okviru sklenjene pogodbe o posredovanju za naročitelja in da je pravni posel med strankama dejansko realiziran. Če posrednik v konkretnem poslu ni deloval kot zastopnik naročitelja, temveč za nasprotno stranko, do plačila za posredovanje ni upravičen, četudi je do sklenitve posla kasneje prišlo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da posredniku pripada polna provizija, ker je aktivno sodeloval pri usklajevanju pogajanj in informiranju kupca, čeprav je kupec za nepremičnino izvedel neodvisno od posrednika.
VSRS Sodba II Ips 58/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je nepremičninska družba upravičena do provizije, če po začetnem ogledu nepremičnine ni več aktivno sodelovala v pogajanjih med strankama.
VSC Sodba Cp 361/2019 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bilo sporno, ali je posrednik dejansko vzpostavil stik med strankama, kar je pogoj za nastanek pravice do provizije.
VSL Sklep I Cp 1338/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni bila upravičena do provizije, ker je v poslu dejansko zastopala interese kupca in ne prodajalca (naročitelja), čeprav je obstajala pisna pogodba o posredovanju za določenega kupca.
VSRS Sodba III Ips 46/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZNPosr · 25. člen -
V konkretnem primeru je bila pravica do provizije priznana, ker je posrednik dokazal, da je naročnika povezal s kupcem, naročnik pa je nato pogodbo sklenil sam, ne da bi o tem obvestil posrednika.
VSL Sodba II Cp 49/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pravica do provizije podana, čeprav je bila prodajna pogodba sklenjena s pomočjo drugega posrednika in z zamikom po opravljenem ogledu.
VSL Sodba I Cp 1108/2017 — Višje sodišče v Ljubljani