pravica do popravka
Sentenca
Pravica do popravka (26. člen ZMed) je pravica zainteresirane osebe, da zahteva brezplačno objavo popravka objavljenega obvestila, če sta bila z njim prizadeta njena pravica ali interes. Popravek mora vsebovati zanikanje navedb v obvestilu ali navajanje nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali bistveno dopolnjuje prvotne navedbe. Zahtevek, ki vsebuje zgolj mnenjske navedbe, ponavljanje že znanih dejstev ali nebistvene dopolnitve, nima narave popravka in ga odgovorni urednik ni dolžan objaviti (31. člen ZMed).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pravna oseba ne more zahtevati objave popravka za navedbe, ki se nanašajo izključno na njeno odgovorno osebo kot fizično osebo.
VSL Sodba II Cp 1806/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se prizadetost pravice ali interesa presoja tudi glede na kontekst članka, ki lahko negativno vpliva na ugled in poslovni interes subjekta, četudi ta v članku ni izrecno imenovan kot storilec očitanega ravnanja.
VSL Sodba II Cp 1282/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali označba posameznika kot 'proticepilca' v medijskem prispevku utemeljuje pravico do objave popravka, s katerim prizadeti pojasni svoja stališča in zanika takšno etiketiranje.
VSL Sodba I Cp 1158/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker je bil popravek policije vsebinsko prazen in ni odgovarjal na konkretne očitke o nezakonitem delu v kazenskem postopku, temveč je podajal le splošen opis dela policije.
VSL Sodba II Cp 327/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 40. člen ZDOdv · 12. člen ZMed · 26. člen ZMed · 26. člen, odstavek 1 ZMed · 26. člen, odstavek 4 ZMed · 27. člen ZMed · 27. člen, odstavek 1 ZMed · 31. člen ZMed · 31. člen, odstavek 1 ZMed · 45. člen ZMed · 45. člen, odstavek 1 ZMed · 45. člen, odstavek 3 ZPP · 214. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 -
Sodišče je poudarilo, da pri presoji dopustnosti popravka ni pomembno, katere trditve so objektivno resnične, temveč ali popravek vsebinsko naslavlja navedbe v prispevku.
VSL Sodba II Cp 65/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožniku ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti, če zahtevo za popravek naslovi na osebo, ki je kot odgovorni urednik vpisana v uradni razvid medijev, četudi so v samem izvodu medija navedeni drugačni podatki.
VSL Sklep I Cp 1013/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da mora absolutno javna oseba pri zahtevku za popravek na pavšalne novinarske trditve o svojem vplivu podati vsebinsko argumentiran odgovor, namesto zgolj golega zanikanja.
VSRS Sodba II Ips 69/2021 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZMed · 31. člen -
Sodišče je presodilo, da povezava med vlogo tožnika v družbah in osrednjim sporočilom prispevka o dolgovih ni zadostna za utemeljitev pravice do popravka, saj bi tak poseg prekomerno omejil svobodo izražanja medija.
VSL Sodba I Cp 936/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kritika vsebine izrečenega v intervjuju (ad rem) ne predstavlja žaljivosti, tudi če je usmerjena zoper izjave sodečega sodnika o nepravnomočnem postopku.
VSL Sodba I Cp 672/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja vsebine popravka vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera, pri čemer je treba upoštevati tudi tisto, kar je v prispevku zapisano med vrsticami.
VSL Sodba II Cp 1776/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker se zadnja dva stavka predlaganega besedila nista nanašala na objavljene informacije in sta presegala namen pravice do popravka.
VSRS Sodba II Ips 224/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker je vseboval nedovoljene komentarje avtorja prispevka, kar predstavlja odklonitveni razlog po 31. členu ZMed.
VSRS Sodba II Ips 116/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj golo zanikanje navedb v večini primerov ne zadošča za uresničitev namena pravice do popravka, saj mora ta vsebovati nasprotna dejstva, ki bistveno dopolnjujejo ali izpodbijajo prvotno objavo.
VSL Sodba II Cp 2914/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za utemeljenost zahtevka za objavo popravka ni odločilno, ali je bilo prvotno novinarsko poročanje neresnično, temveč zgolj to, ali popravek vsebuje nasprotna dejstva, ki zanikajo ali dopolnjujejo prvotno objavo.
VSL Sodba II Cp 2634/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru očitkov o nepoštenem ali nezakonitem delovanju mora biti popravek vsebinski, da lahko dejansko doseže svoj namen in ovrže navedbe v objavljenem prispevku.
VSRS Sodba II Ips 212/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bil zahtevek za popravek zavrnjen, ker je bil ocenjen kot vsebinsko prazen in zgolj formalen, saj ni ponudil nasprotnih dejstev za ovržbo očitkov o nezakonitem poslovanju.
VSRS Sodba II Ips 209/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za objavo popravka ni utemeljen, ker je vseboval zgolj pavšalno zanikanje trditev brez navedbe konkretnih dejstev, ki bi izpodbijala očitke v objavljenem novinarskem prispevku.
VSRS Sodba II Ips 204/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba, da so v članku zapisane neresnične obtožbe, ne pomeni, da je popravek žaljiv, ter da spletna stran časopisne hiše predstavlja sestavni del medija in ne samostojen medij.
VSL sodba I Cp 3365/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZMed · 27. člen -
Sodišče je poudarilo mejo med dopustnim popravkom in nedopustnim posegom v uredniško avtonomijo medija, ki bi pomenil neupravičen dostop do medijskega prostora.
VSRS sodba II Ips 106/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali lahko javna agencija uveljavlja pravico do popravka in ali so navedbe v konkretnem popravku, ki so bile usmerjene zoper novinarja, dosegle prag žaljivosti.
VSL sodba I Cp 1227/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDU-1 · 14. člen ZDU-1 · 14. člen, odstavek 1 ZDU-1 · 14. člen, odstavek 2 ZJA · 33. člen ZMed · 26. člen ZMed · 26. člen, odstavek 1 ZMed · 26. člen, odstavek 4 ZMed · 27. člen ZMed · 27. člen, odstavek 1 ZMed · 31. člen ZMed · 31. člen, 1. odstavek ZMed · 31. člen, 1. odstavek, 1. alinea ZMed · 31. člen, 1. odstavek, 2. alinea ZMed · 31. člen, 1. odstavek, 5. alinea ZMed · 31. člen, 1. odstavek, 6. alinea -
Sodišče je poudarilo, da je pravica do popravka podana tudi v primeru, ko sporne navedbe v prispevku izreče tretja oseba (npr. v intervjuju), saj odgovorni urednik medija odgovarja za celotno vsebino objavljenega prispevka.
VSL sodba II Cp 1228/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravna oseba aktivno legitimirana za zahtevo po objavi popravka, ker negativno poročanje o njenem predsedniku neposredno posega v ugled in interese same pravne osebe.
VSL sodba II Cp 1040/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Popravka ni mogoče dopustiti, če gre zgolj za formalnopravno uresničevanje pravice, ki po svoji vsebini ne zagotavlja ustrezne obrambe pravic in interesov, prizadetih z novinarskim prispevkom.
VSRS Sodba II Ips 85/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pojem obvestila iz 3. odstavka 26. člena ZMed razlaga široko in vključuje vsakršno objavo vsebine, vključno z intervjujem, če ta vsebuje dejstvena sporočila, ki lahko prizadenejo pravice ali interese.
VSL sodba II Cp 2453/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je v okviru zahteve za objavo popravka neupravičeno zahtevala ugotovitev kršitve osebnostnih pravic, kar presega namen in naravo pravice do popravka po ZMed.
VSL sodba I Cp 2035/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je popravek dopusten tudi takrat, ko vsebuje opozorilo na neustrezno uredniško politiko medija, če se s tem podaja nasprotno stališče glede obravnavanega dogodka.
VSL sodba I Cp 1831/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker del besedila ni vseboval dejstev, ki bi zanikala navedbe v članku, temveč je izražal le subjektivno razumevanje tožnice, kar predstavlja odklonitveni razlog po 2. alineji 1. odstavka 31. člena ZMed.
VSL sodba I Cp 314/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za popravek ni utemeljena, ker predlagana vsebina ni zanikala bistva objave, da o zadevi teče policijska preiskava, temveč se je nanašala na nekritične oziroma nekonkretizirane dele prispevka.
Sodba II Ips 230/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker vsebina popravka ni prinašala novih dejstev in okoliščin, temveč je zgolj poudarjala okoliščine, ki so že izhajale iz samega prvotnega članka.
Sodba II Ips 62/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je podana aktivna legitimacija za zahtevo popravka, če se medijski prispevek nanaša na nedoločen krog subjektov, in poudarilo razliko med pravico do popravka ter pravico do dostopa do medijev.
VSL sodba II Cp 31/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZMed · 26. člen -
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka, ker je bila vsebina zahtevanega popravka žaljiva, kar presega namen pravice do popravka.
VSL sodba I Cp 1803/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za objavo popravka, ker vsebina popravka ni zanikala dejstev iz objavljenega prispevka, temveč se je nanašala na pojasnilo, ki ga je tožeča stranka že bila dolžna podati.
Sodba II Ips 35/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da trditve o ravnanju v nasprotju z zakonom nedvomno predstavljajo poseg v pravico ali interes, ki upravičuje zahtevo za objavo popravka.
VSL sodba I Cp 4714/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ne more uveljavljati pravice do popravka v imenu drugih oseb ali neidentificiranih subjektov.
VSL sodba II Cp 4246/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ustavno sodišče je razveljavilo zakonsko ureditev, ki je za uveljavljanje pravice do popravka določala zgolj objektivni rok, saj ta ne zagotavlja zadostnega varstva subjektivnega interesa prizadete osebe.
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je omejitev novinarske svobode in dolžnost objave popravka na zahtevo države dopustna le v izjemnih primerih zaradi zagotavljanja demokratičnega nadzora nad delom državnih organov.
Sodba II Ips 595/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da naslov članka predstavlja metaforo, ki jo je treba razumeti v kontekstu celotnega besedila, zato zgolj naslov ne more biti podlaga za objavo popravka, če v članku ni podanih neresničnih dejstev.
VSL sodba II Cp 2409/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker vsebina popravka ni zanikala navedb v prispevku niti jih ni bistveno dopolnila, temveč je vsebovala predvsem mnenjske navedbe in ponavljanje že objavljenega.
VSL sodba I Cp 1433/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka v pravdi za objavo popravka ni omejena le na razloge za zavrnitev, ki jih je navedla v predhodnem postopku pred odgovornim urednikom.
VSL sodba I Cp 660/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poročanje o poslovnih pogodbah javnega podjetja prizadeva zgolj njegove poslovne interese in ne predstavlja vprašanja javnega interesa, zato je za takšne primere ustreznejše pravno sredstvo popravek in ne odgovor.
VSL sodba I Cp 4485/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru obvestila o opravljenem upravnem nadzoru je pravica do popravka ustreznejše pravno sredstvo za varstvo prizadetih interesov kot pravica do odgovora.
VSL sodba I Cp 1253/2004 — Višje sodišče v Ljubljani