pravica do poštenega sojenja
Sentenca
Pravica do poštenega sojenja v kazenskem postopku zahteva, da ima obdolženec zagotovljene ustrezne in zadostne možnosti za opredelitev do vseh dejanskih in pravnih vidikov zadeve. Obdolženec ne sme biti v podrejenem položaju v razmerju do nasprotne strani, kar vključuje pravico do zaslišanja oziroma zahtevanja zaslišanja obremenilnih prič (29. člen URS, 6. člen EKČP). Sodišče mora zagotoviti enakopravno obravnavo strank in spoštovanje načela kontradiktornosti skozi celoten dokazni postopek.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik je neutemeljeno očital kršitev pravice do poštenega sojenja, ker ni izkazal, da je predlagal dokaze, katerih izvedbo je sodišče po njegovem mnenju opustilo.
-
Sodišče je presodilo, da je bila začetna kršitev pravice obrambe nevtralizirana z naknadnim zaslišanjem priče, kjer je imel zagovornik možnost izpodbijanja pričevanja.
Sodba in sklep I Ips 198/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da opustitev predhodnega opisa predmetov pri prepoznavi (242. člen ZKP) ni pomenila kršitve pravice do poštenega sojenja.
Sodba I Ips 249/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče ocenilo, da razlaga Vrhovnega sodišča glede likvidacije zadruge ni bila arbitrarna in je temeljila na ustrezni zakonski podlagi.
-
Sodišče je pojasnilo, da nestrinjanje z uporabo 310. člena ZOR glede nastanka upniške zamude ne predstavlja ustavnopravnega vprašanja, temveč vprašanje zakonitosti, ki sodi v pristojnost rednih sodišč.