pravica do povračila škode
Sentenca
Pravica iz 26. člena Ustave RS zagotavlja pravico do povračila škode, ki jo pri opravljanju funkcije ali dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim nezakonitim ravnanjem povzroči oseba ali organ, ki tako dejavnost opravlja. Ta ustavna določba se nanaša na odškodninsko odgovornost države in njenih organov, ne pa na splošno odškodninsko odgovornost subjektov zasebnega prava v razmerjih, ki nimajo značaja izvrševanja javne oblasti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je bila razlaga zastaranja v primeru izbrisanih oseb prestroga in je nesorazmerno omejila pravico do povračila škode.
-
Sodišče je razveljavilo odločitve nižjih sodišč, ker pri presoji zastaranja odškodninskih zahtevkov izbrisanih oseb niso upoštevala posebnih okoliščin njihovega položaja, kar je pripeljalo do nesorazmerne omejitve pravice do povračila škode.
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev zahtevka za odškodnino zaradi odsotnosti protipravnosti ravnanja organa ne predstavlja kršitve 26. člena Ustave.
-
Zavrnitev odškodninskega zahtevka zaradi nastopa zastaranja ne predstavlja kršitve ustavne pravice do povračila škode.
-
Zgolj okoliščina, da je bil odškodninski zahtevek zavrnjen, ne pomeni avtomatične kršitve ustavne pravice do povračila škode.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da 26. člen Ustave ne predstavlja pravne podlage za odškodninske zahtevke zoper subjekte, ki ne opravljajo javne oblasti.
-
Sodišča so odškodninski zahtevek zavrnila, ker pritožnika nista bila udeležena kot investitorja v upravnem postopku rušenja, kar je izključilo podlago za odškodninsko odgovornost toženih strank.