pravica do sojenja v navzočnosti
Sentenca
Pravica obdolženca do navzočnosti na glavni obravnavi je temeljna procesna jamstvo, ki izhaja iz pravice do obrambe (29. člen URS). Navzočnost obdolženca je nujna zlasti v primerih, ko še ni bil zaslišan, saj se le tako zagotovi kontradiktornost postopka. Soglasje zagovornika za sojenje v odsotnosti ne more nadomestiti osebne volje obdolženca, še posebej če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je obdolženčeva sposobnost razumevanja procesnih posledic zmanjšana zaradi duševne motnje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sklep o sojenju v odsotnosti, ker obdolženec še ni bil zaslišan, njegova duševna motnja pa je onemogočala veljavno odpoved pravici do navzočnosti na obravnavi.
VSM Sklep II Kp 20507/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Obtoženka se je pravici do navzočnosti odpovedala s tem, ko je bila seznanjena z obtožbo in predlaganimi dokazi (vpogled videoposnetka), a se glavne obravnave kljub vabilu iz neutemeljenih razlogov ni udeležila.
VSK Sodba II Kp 957/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da začasna odstranitev obdolženca med zaslišanjem mladoletne priče ni pomenila kršitve pravice do sojenja v navzočnosti, saj ni vplivala na njegovo obrambno sposobnost.
-
Sodišče je pritožnika odstranilo iz dvorane med zaslišanjem mladoletne oškodovanke, vendar je bila pravica do obrambe zavarovana s kasnejšo seznanitvijo z izpovedbo.