pravica do sojenja v razumnem roku
Sentenca
Zagotavljanje sojenja v razumnem roku (23. člen URS, 6. člen EKČP) je temeljna dolžnost vseh vej državne oblasti. Pri presoji nerazumnosti trajanja postopka se upošteva celotno trajanje zadeve, pri čemer se stranki v breme štejejo le tista procesna dejanja, ki jih je opravila z namenom zavlačevanja postopka. Zgolj dejstvo, da stranka ni vložila nadzorstvene pritožbe, ne pomeni njenega soprispevka k zavlačevanju ali izključne povzročitve zastoja.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da trajanje postopka v skupnem trajanju treh let in pol na šestih stopnjah odločanja v manj zahtevni zadevi predstavlja še sprejemljiv časovni okvir, kljub enemu daljšemu zastoju v postopku na prvi stopnji.
VSL sodba II Cp 2600/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišča morajo pri presoji kršitve obravnavati sodni sistem kot enotno oblast, zlasti kadar se postopki (pravdni in izvršilni) nanašajo na isti izvršilni naslov.
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določitvi odškodnine treba upoštevati judikaturo ESČP, zlasti ko postopek traja nerazumno dolgo (več kot 10 let) v zadevi, ki ni bila dejansko ali pravno zapletena.
VSL sodba II Cp 438/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo upravičenost do odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ki je prenehala pred 1. 1. 2007, skladno z usmeritvami ustavne odločbe glede protiustavne pravne praznine.
Sklep II Ips 268/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj časovno trajanje postopka ne zadošča za ugotovitev kršitve, pri čemer je treba presojati tudi prispevek strank k morebitnim zastojem v postopku.
VSL sodba II Cp 296/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da za zadeve, končane pred 1.1.2007, veljajo posebna pravila o pristojnosti in postopku za uveljavljanje pravičnega zadoščenja skladno z ustaljeno ustavnosodno prakso.
VSL sodba in sklep II Cp 4120/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da kršitev pravice do sojenja v razumnem roku ne predstavlja podlage za odškodnino po 179. členu OZ, saj ta pravica ni osebnostna pravica.
VSL sodba II Cp 1667/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za povračilo nepremoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, nastale pred uveljavitvijo ZVPSBNO.
VSL sodba II Cp 1986/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za denarno odškodnino na podlagi 179. člena OZ, ker pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po svoji naravi ne spada med osebnostne pravice, za katere se priznava odškodnina za duševne bolečine.
VSL sodba II Cp 2038/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za kršitev razumnega roka presojalo vpliv trajanja postopka (20 let in 1 mesec na 8 stopnjah) ter vpliv tožničinega ravnanja (odklonitev plačila izvedenskega mnenja) na višino prisojene odškodnine.
VSL sodba II Cp 2505/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino v višini 500,00 EUR za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku v postopku, ki je trajal 5 let.
VSL sodba II Cp 3460/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodba obravnava pravno stanje pred uveljavitvijo ZVPSBNO, ko neposredna uporaba EKČP za priznanje pravičnega zadoščenja pred slovenskimi sodišči še ni bila mogoča.
Sodba III Ips 41/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je petletno trajanje postopka brez vsebinske odločitve nerazumno dolgo.
VSL sodba II Cp 589/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da administrativni vpisi zadev v sodne registre in interni prednostni vrstni redi sodišč ne morejo biti podlaga za opravičevanje dolgotrajnosti postopka v škodo stranke.
Sklep I Up 599/2006 — Vrhovno sodišče
-
Samo podaljšanje veljavnosti zakonske določbe, ki vpliva na trajanje postopkov, ne pomeni avtomatičnega posega v pravico do sojenja v razumnem roku.
-
Sodišče je pri presoji razumnosti roka upoštevalo vpliv števila soobdolžencev in ravnanje strank, kot je bila gladovna stavka soobdolženega, na potek kazenskega postopka.
Sodba I Up 152/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pripor ni trajal nerazumno dolgo, ker je sodišče na ugovore obdolženke ustrezno odgovorilo z navedbo konkretnih okoliščin, ki so upravičevale nadaljnje trajanje pripora.
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, ker sodišče ni odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe v obdobju dveh let.
sodba U 332/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavlačevanje postopka zaradi bolezni soobdolžencev ne pomeni kršitve pravice do sojenja v razumnem roku na škodo pritožnika.
-
Ustavno sodišče je pritožbo v delu, ki se nanaša na sojenje v razumnem roku, zavrglo, ker je bil postopek pred sodiščem že pravnomočno zaključen.
-
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da po končanem sodnem postopku ni več mogoče uveljavljati kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
-
Sodišče je v obravnavanem primeru tožbo zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila zadeva v dejanskem in pravnem pogledu tako zapletena, da dolgotrajnosti postopka ni mogoče pripisati izključni krivdi sodišča.
Sodba in sklep U 253/2002 — Upravno sodišče
-
Ustavno sodišče je zavrglo del pritožbe glede kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ker je bil postopek pred rednim sodiščem že zaključen.
-
Sodišče je ocenilo, da postopek ni bil neutemeljeno zavlečen, saj je organ v zadevi odločil večkrat, zasežene predmete in varščino pa vrnil v razumnem roku po ustavitvi postopka.
Sodba II Ips 622/2000 — Vrhovno sodišče