pravica do svobode izražanja
Sentenca
Pravica do svobode izražanja ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih, zlasti s pravico do varstva zasebnosti, časti in dobrega imena (15. in 35. člen URS, 10. člen EKČP). Pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom osebnostnih pravic je treba upoštevati, ali gre za kritiko javne osebe v zvezi z njenim delom, ki mora biti objektivna in ne sme preiti v žaljivost. Pravica do zasebnosti posameznika varuje pred neupravičenimi posegi javnosti, pri čemer se obseg tega varstva lahko zmanjša, če posameznik aktivno vstopa v javno življenje.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora pri presoji kolizije med svobodo izražanja ter pravico do varstva časti in dobrega imena (34. in 35. člen URS) skrbno pretehtati, ali se izjava nanaša na predmet javne razprave ali pa je njen izključni namen blatenje.
-
Sodišče je presodilo, da navedba javne uslužbenke s polnim imenom v kontekstu poročanja o vloženi kazenski ovadbi ne predstavlja protipravnega posega v njeno zasebnost ali čast, saj je bil cilj članka informiranje o sporu med institucijami.
VSL sodba I Cp 569/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dopustnost kritike javnega funkcionarja v medijskem prispevku z vidika varstva njegove časti in dobrega imena.
Sodba II Ips 524/95 — Vrhovno sodišče