pravica do svobodnega izražanja
Sentenca
Pravica do svobodnega izražanja (39. člen URS) ni absolutna in ne izključuje možnosti izreka zaporne kazni za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, kot sta razžalitev ali obrekovanje. Zaporna kazen je dopustna v izjemnih primerih, kadar gre za resno ogroženost drugih temeljnih pravic, pri čemer mora sodišče za takšen ukrep podati izčrpno obrazložene razloge, ki utemeljujejo nujnost in sorazmernost nepogojne kazni v primerjavi z milejšimi oblikami sankcioniranja.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče potrdilo, da izrek zaporne kazni za razžalitev ne pomeni kršitve svobode izražanja, če sodišče izkaže zadostne razloge za odklonitev milejših kazni.