pravica do zagovora
Sentenca
Pravica do zagovora je temeljna procesna pravica obtoženca, ki mu zagotavlja možnost, da se v vseh fazah kazenskega postopka izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo, ter navede vsa razbremenilna dejstva (324. člen ZKP). Kršitev te pravice je podana le, če je obtožencu dejansko onemogočeno izvajanje obrambe, ne pa če sodišče zgolj napačno usmerja časovno izvedbo zagovora, ne da bi pri tem omejilo vsebino obrambe ali možnost podajanja pripomb tekom glavne obravnave.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru obsojenka ni mogla uveljavljati kršitve pravice do zagovora, saj je imela možnost podati svoj zagovor, a je sama izbrala, da je ne bo izkoristila.
VSRS Sodba I Ips 1520/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da nepravilna zahteva sodišča, da obsojenec poda zagovor v uvodni fazi glavne obravnave, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, če je imel obtoženec v nadaljevanju postopka dejansko možnost izvajati obrambo.
VSRS Sodba I Ips 20609/2016 — Vrhovno sodišče